Z A K O N
O ŽRTVAH VOJNEGA
NASILJA (ZZVN)
I. ŽRTEV
VOJNEGA NASILJA
1. člen
Žrtev vojnega nasilja
je državljan Republike Slovenije, ki je bil v vojni ali
vojaški agresiji na Republiko Slovenijo izpostavljen
nasilnim dejanjem ali prisilnim ukrepom okupatorja,
agresorja ali njunih sodelavcev.
2. člen
Žrtev vojnega nasilja
po tem zakonu je ob pogojih iz 1. člena tega zakona
oseba, ki so jo nemške, italijanske ali madžarske
okupacijske sile od 6.4.1941 do 15.5.1945 zaradi političnih,
nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno
izselile (izgnanec), poslale v taborišče (taboriščnik),
zapor (zapornik), na prisilno delo (delovni deportiranec)
ali internacijo (interniranec) ter oseba, ki je pobegnila
pred vojnim nasiljem (begunec) in nasilno odvzeta staršem
(ukradeni otrok).
Žrtev vojnega nasilja
je tudi oseba, ki je pobegnila pred prisilno izselitvijo
(begunec).
Žrtev vojnega nasilja
po tem zakonu je ob pogojih iz 1. člena tega zakona tudi
oseba, ki so ji organi JLA ali organi za notranje zadeve
dotedanje SFRJ v času od 25.6.1991 do 18.10.1991 zaradi
razlogov iz prvega odstavka tega člena odvzeli prostost.
Žrtve vojnega nasilja
se v skladu z zakonom lahko združujejo v društva žrtev
vojnega nasilja.
Društvom žrtev
vojnega nasilja se lahko podeli status društva, ki
deluje v javnem interesu. O podelitvi statusa odloča
ministrstvo, pristojno za žrtve vojnega nasilja, na
podlagi temeljnega akta in programa društva, ki
zagotavlja dejavnost javnega pomena zlasti na področju
socialno zdravstvenega skrbstva in zgodovinskega izročila
okoliščin in trpljenja žrtev vojnega nasilja ter na
podlagi dejanske aktivnosti in porabe sredstev društva v
določenem obdobju, iz katerih je razvidno, da delovanje
društva presega interese njegovih članov. Kriteriji za
presojo o določitvi statusa društva so še pretežna
poraba sredstev društva za namene javnega interesa,
zagotovljen nadzor nad porabo javnih sredstev in
pogodbeno urejena razmerja med društvom in ministrstvom,
pristojnim za uresničevanje dejavnosti, ki so javni
interes.
Društva žrtev
vojnega nasilja pridobijo z dnem uveljavitve tega zakona
lastninsko pravico na družbeni lastnini, s katero
razpolagajo ob uveljavitvi tega zakona.
3. člen
Za žrtev vojnega
nasilja se šteje oseba iz prvega in drugega odstavka
prejšnjega člena, pri kateri je prisilni ukrep trajal
najmanj tri mesece.
Za žrtev vojnega
nasilja se šteje oseba iz tretjega odstavka prejšnjega
člena, pri kateri je odvzem prostosti trajal najmanj en
mesec.
4. člen
Ob pogojih iz 2. člena
in prvega odstavka 3. člena tega zakona je žrtev
vojnega nasilja po tem zakonu tudi oseba, ki je bila z
aktom okupacijskih oblasti prisilno mobilizirana (prisilni
mobiliziranec) v redne vojaške enote okupatorja, razen
če je pridobila častniški čin ali je bila pripadnik
fašistične oziroma nacistične stranke ali njunih enot.
5. člen
Žrtev vojnega nasilja
je ob pogojih iz 1. člena tega zakona tudi vojaški
vojni invalid, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje
statusa vojnega veterana po posebnem zakonu, in civilni
invalid vojne, ki je postal invalid zaradi vojnih
dogodkov, in mu je ta status priznan po posebnem zakonu.
6. člen
Ne glede na pogoje iz
2. člena tega zakona se za žrtev vojnega nasilja po tem
zakonu ne šteje oseba, ki je prostovoljno ali poklicno
sodelovala na strani agresorja.
7. člen
Do varstva po tem
zakonu je upravičen družinski član žrtve vojnega
nasilja v obsegu določenem za družinskega člana
vojnega invalida po zakonu o vojnih invalidih.
II. VARSTVO
ŽRTEV VOJNEGA NASILJA
8. člen
Pravice žrtev vojnega
nasilja so:
1. zdravstveno
varstvo,
2. zdraviliško in
klimatsko zdravljenje,
3. povračilo potnih
stroškov,
4. priznanje
pokojninske dobe,
5. pravica do
pokojnine pod ugodnejšimi pogoji,
6. pravica do vojne odškodnine
po posebnem zakonu,
7. doživljenjska mesečna
renta,
8. prednost pri
dodelitvi socialnega stanovanja.
9. člen
Pravico do varstva po
tem zakonu ima žrtev vojnega nasilja, ko dopolni 50 let
starosti ali je pri njej nastala trajna popolna izguba
delovne zmožnosti.
Žrtev vojnega nasilja
lahko uveljavi pravice iz prejšnjega člena, če teh ali
podobnih pravic ne more uveljaviti po drugih predpisih
ali v tuji državi.
1. Zdravstveno varstvo
10. člen
Žrtvi vojnega nasilja
se zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini
razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v
okviru obveznega zavarovanja.
2. Zdraviliško in
klimatsko zdravljenje
11. člen
Žrtev vojnega nasilja
ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja
ob pogojih in v obsegu, predpisanem za vojne invalide.
3. Povračilo potnih stroškov
12. člen
Žrtev vojnega nasilja
ima pravico do povračila potnih stroškov pri
uveljavljanju pravice do zdraviliškega in klimatskega
zdravljenja.
Pravica iz prejšnjega
odstavka se uveljavlja ob pogojih in v obsegu,
predpisanem za vojne invalide.
4. Pokojninska doba
13. člen
Taboriščniku (v nemškem
koncentracijskem taborišču, v Jesenovcu ali na otoku
Rabu) in zaporniku iz 2. člena tega zakona, se čas
prebit v koncentracijskem taborišču ali zaporu prizna
kot posebna doba v dvojnem štetju, čas po 15. maju 1945
do povratka v domovino pa v dejanskem trajanju.
Internirancu (internacijsko
taborišče z odvzemom svobodnega gibanja v Italiji ali v
taborišču za ukradene otroke), izgnancu, delovnemu
deportirancu, beguncu in prisilnemu mobilizirancu se
prizna pokojninsko dobo v dejanskem trajanju do povratka
v domovino.
Če ima žrtev vojnega
nasilja priznano posebno dobo iz drugega naslova, lahko
uveljavi pravico iz tega člena, če je to zanjo ugodnejše.
Za polni mesec šteje,
če je nasilje trajalo več kot 15 dni.
5. Pravica do pokojnine
pod ugodnejšimi pogoji
14. člen
Žrtev vojnega
nasilja, ki je bila v času trajanja nasilnega dejanja
ali prisilnega ukrepa mlajša od 15 let, pridobi pravico
do starostne pokojnine, ko dopolni starost 60 let (moški)
oziroma 55 let (ženska) in pokojninsko dobo 20 let, ali
pravico do predčasne pokojnine, ko dopolni 55 let (moški)
oziroma 50 let (ženska) in pokojninsko dobo 35 let (moški)
oziroma 30 let (ženska), ali pravico do upokojitve s
polno pokojninsko dobo pri starosti 55 let (moški)
oziroma 50 let (ženska).
Starostna meja za
pridobitev pravice do pokojnine po prejšnjem odstavku se
zniža za toliko časa, kolikor je trajalo nasilno
dejanje ali prisilni ukrep, vendar največ do omejitev iz
prejšnjega odstavka.
6. Pravica do vojne odškodnine
15. člen
Žrtev vojnega nasilja
iz prvega odstavka 2. člena in 4. člena tega zakona ima
pravico do povrnitve vojne škode po posebnem zakonu.
7. Doživljenjska mesečna
renta
16. člen
Doživljenjska mesečna
renta je oblika delnega materialnega zadoščenja žrtvi
vojnega nasilja iz 2. člena tega zakona, ki se
valorizira tako kot pokojnine in znaša za vsak mesec
nasilja:
- za taboriščnika in
zapornika po 300 tolarjev,
- za izgnanca in
interniranca po 200 tolarjev,
- za delovnega
deportiranca in pobeglega pred izgonom po 120 tolarjev.
Upravičenec do
denarne rente ne plačuje davka od dohodka.
8. Prednost pri dodelitvi
socialnega stanovanja
17. člen
Žrtev vojnega
nasilja, ki nima rešenega stanovanjskega vprašanja, ima
pri kandidiranju za socialna stanovanja prednost pred
drugimi prosilci.
III.
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE STATUSA IN
PRAVIC ŽRTEV VOJNEGA
NASILJA
18. člen
O priznanju statusa žrtve
vojnega nasilja in pravic po tem zakonu odloča na prvi
stopnji upravna enota.
O pritožbah zoper
odločbe upravne enote odloča ministrstvo, pristojno za
žrtve vojnega nasilja (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo).
Ministrstvo zagotavlja
nadzorstvo in strokovno pomoč pri delu upravnih enot.
19. člen
O priznanju
pokojninske dobe kot posebne dobe in pravice do pokojnine
pod ugodnejšimi pogoji odloča zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje na podlagi potrdila o vpisu v
evidenco žrtev vojnega nasilja.
20. člen
V postopku za
uveljavljanje statusa in pravic po tem zakonu se
uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem
postopku, zakona o vojnih invalidih in na njegovi podlagi
izdanih predpisov, če s tem zakonom ni drugače določeno.
21. člen
Status in pravice po
tem zakonu se uveljavljajo na zahtevo stranke.
22. člen
Na podlagi odločbe o
priznanju časa, prebitega v zaporih, internaciji,
konfinaciji, deportaciji ali na prisilni izselitvi v
pokojninsko dobo kot posebno dobo v dejanskem trajanju
ali odločbe o priznanju statusa vojaškega vojnega
invalida ali civilnega invalida vojne, uveljavlja oseba
status žrtve vojnega nasilja tako, da zahteva pri
upravni enoti vpis v evidenco žrtev vojnega nasilja (v
nadaljnjem besedilu: evidenca) ter izdajo potrdila o
statusu žrtve vojnega nasilja.
Če upravna enota v
primeru iz prejšnjega odstavka zavrne vpis v evidenco in
izdajo potrdila o statusu žrtve vojnega nasilja, izda o
tem ustrezno odločbo.
Po opravljeni reviziji
odločbe o priznanju statusa žrtve vojnega nasilja vpiše
upravna enota po uradni dolžnosti to osebo v evidenco.
23. člen
Uživalec pravic po
tem zakonu je dolžan v petnajstih dneh prijaviti upravni
enoti vsako spremembo, ki vpliva na posamezno pravico ali
njen obseg.
24. člen
Glede pridobitve, uživanja
in izgube pravic, povrnitve neupravičeno pridobljenih
prejemkov, nadzora in zbirk podatkov ter podzakonskih
aktov se smiselno uporabljajo določbe zakona o vojnih
invalidih, če s tem zakonom ni drugače določeno.
IV.
EVIDENCA
25. člen
Evidenca vsebuje
naslednje osebne podatke:
- ime in priimek žrtve
vojnega nasilja in njegovega zakonitega zastopnika;
- državljanstvo;
- enotno matično številko
občana;
- rojstne podatke;
- prebivališče;
- vrsto in čas
trajanja nasilnega dejanja ali prisilnega ukrepa;
- dokument, ki je
podlaga za priznanje statusa žrtve vojnega nasilja, z
navedbo številke, datuma in organa, ki ga je izdal;
- podatke o vrsti in
obsegu pravic po tem zakonu.
Osebni podatki iz prejšnjega
odstavka se shranjujejo v evidenci kot trajni.
26. člen
Evidence iz prejšnjega
člena vodijo in vzdržujejo upravne enote, uporablja in
hrani pa jih tudi ministrstvo zaradi opravljanja nalog v
skladu s tem zakonom.
27. člen
Podrobnejša navodila
o načinu zbiranja podatkov, vodenju evidence in načinu
posredovanja osebnih podatkov ter vsebini in obrazcu
potrdila o statusu žrtve vojnega nasilja, predpiše
minister, pristojen za žrtve vojnega nasilja (v
nadaljnjem besedilu: minister).
V.
ZAGOTAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV
28. člen
Sredstva za
uveljavljanje in uživanje pravic po tem zakonu se
zagotavljajo iz državnega proračuna.
Sredstva za povečane
obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ki nastajajo zaradi uveljavitve pokojninske
dobe iz 13. člena tega zakona in pokojnine pod ugodnejšimi
pogoji iz 14. člena tega zakona, se zagotavljajo iz državnega
proračuna.
Sredstva iz prvega in
drugega odstavka tega člena se za osebe iz 4. člena
tega zakona zagotavljajo iz državnega proračuna, če ni
z meddržavnim sporazumom drugače določeno.
VI.
PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
29. člen
Revizijo odločb iz
tretjega odstavka 22. člena tega zakona opravi
ministrstvo v enem letu od prejema odločbe v revizijo.
30. člen
Minister izda
podzakonski akt iz 27. člena tega zakona v treh mesecih
po njegovi uveljavitvi.
31. člen
Ta zakon začne
veljati 1. januarja 1996.
Št. 545-07/93-4/8
Ljubljana, dne 17.
oktobra 1995
|