BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 63/95) se v 1. členu dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:

"Društvu ali zvezi vojnih veteranov lahko ministrstvo, pristojno za vojne veterane, podeli status društva, ki deluje v javnem interesu za obdobje petih let. Ministrstvo podeli status društva, ki deluje v javnem interesu na podlagi temeljnega akta in programa društva, ki zagotavlja dejavnost javnega pomena, zlasti na področju socialno-zdravstvenega skrbstva za članstvo, ohranjanje zgodovinskega izročila, skrbi za ohranjanje vojnih grobišč, mednarodne dejavnosti ter na podlagi širše družbene aktivnosti in porabe sredstev društva v določenem obdobju, iz katerih je razvidno, da delovanje društva presega interese njegovega članstva.

Podrobnejše kriterije za podelitev statusa društva v javnem interesu predpiše minister, pristojen za vojne veterane."

2. člen

V 3. alinei 2. člena se črta podpičje in dodajo besede:

"ali mu je bilo na tej podlagi podeljeno državno odlikovanje, oziroma, ki udeležbo v NOV Slovenije dokaže z drugo javno listino" in podpičje.
V 6. alinei 2. člena se besede "narodne zaščite ter" nadomestijo z besedami: "oboroženi pripadnik narodne zaščite ter pripadnik" in nadaljnje besedilo.

3. člen

Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki se glasi:

"Vojni veteran po tem zakonu je tudi član Predsedstva Republike Slovenije in član republiške koordinacijske skupine in podskupine, ki je to dolžnost opravljal v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo od 26.6. do 18.7.1991.

Ne glede na pogoje iz 6. alinee 2.člena tega zakona je vojni veteran tudi oseba, ki je v obdobju od 17.5.1990 do 25.6.1991 opravljala dolžnosti organizatorja Maneverske strukture narodne zaščite ter oseba, ki je po odločitvi organizatorja Maneverske strukture narodne zaščite v tem obdobju opravljala naloge narodne zaščite, med katere je šteti tajno zbiranje, varovanje in hrambo orožja, streliva in vojaškega materiala oziroma vojaških ali obrambnih dokumentov v zasebnih oziroma neuradnih prostorih in lokacijah ter izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti.

Za organizatorja Maneverske strukture narodne zaščite se šteje oseba, ki je v obdobju iz prejšnjega odstavka opravljala funkcijo republiškega sekretarja za obrambo, republiškega sekretarja za notranje zadeve, republiškega in pokrajinskega načelnika narodne zaščite, namestnika in pomočnika republiškega in pokrajinskega načelnika narodne zaščite, občinskega načelnika narodne zaščite ter oseba, ki je bila po odločitvi pristojnega organa za notranje zadeve določena za organiziranje Maneverske strukture narodne zaščite v okviru organov za notranje zadeve.

Vojni veteran je tudi pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: JLA), ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17.5.1990 do 18.7.1991 izvajal vojaške obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije.

Vojni veteran po tem zakonu ne more biti oseba, ki je prestopila iz JLA, pa ni bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih, oseba, ki ni prestopila iz JLA na podlagi poziva Predsedstva Republike Slovenije o prestopu pripadnikov JLA do določenega roka ter oseba, ki je v času agresije na Republiko Slovenijo redno služila vojaški rok ali je bila na civilnem služenju vojaškega roka, razen če je bila udeležena v neposrednih obrambnih aktivnostih."

4. člen

V 6. členu se črtata prvi in drugi odstavek.

Za tretjim odstavkom, ki postane prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko vojni veteran po lastni izbiri uveljavi pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja samo po tem zakonu ali po drugem predpisu."

5. člen

V 7. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"Vojni veteran - tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji ima enake pravice kot vojni veteran - državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji.".

Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

6. člen

V 9. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:

"Osnova za odmero pravic po tem zakonu je enaka osnovi za odmero invalidnine vojnega invalida po zakonu o vojnih invalidih iz januarja tekočega leta (v nadaljnjem besedilu: odmerna osnova)."

V sedanjem prvem odstavku, ki postane drugi odstavek, se besedilo: "je enaka osnovi za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih" nadomesti z besedilom "znaša 45 % odmerne osnove."

7. člen

Besedilo drugega odstavka 11. člena se spremeni, tako da se glasi:

"Za organizatorja narodne zaščite se po tem zakonu šteje vojni veteran iz tretjega odstavka 3. člena tega zakona."

8. člen

V 14. členu se beseda "osnove" nadomesti z besedama: "odmerne osnove iz januarja tekočega leta".

Za prvim odstavkom se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

"Ne glede na tretji odstavek 6. člena tega zakona uveljavljena pravica do dodatka za rekreacijo upokojencev po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne vpliva na pravico do letnega prejemka."

9. člen

V 15. členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

"Vojnemu veteranu s stalnim prebivališčem v tujini se v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije, zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti.".

10. člen

V prvem odstavku 26. člena se za besedo "knjižice" postavi vejica, besede "ali drugega ustreznega dokazila" pa se nadomestijo z besedami: "odločbe ali potrdila pristojnega državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil ali druge javne listine" in vejica.

Za prvim odstavkom 26. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"Ob načelu dejanske vzajemnosti se za javno listino po prejšnjem odstavku šteje tudi odločba ali drug pravni akt tuje države ali tujega organa, s katerim je osebi priznan čas udeležbe v NOV Slovenije v pokojninsko dobo."

Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.

11. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

OBRAZLOŽITEV:

Državni zbor Republike Slovenije je na 7. seji, dne 18.11.1997 opravil prvo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih in sklenil, da je predlog zakona primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Z dodatnim skepom je Državni zbor predlagatelju zakona naložil, da predlog zakona pripravi za drugo obravnavo v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije. Pri tem je Državni zbor sprejel tudi naslednja stališča:

1. Predlagatelj naj upošteva mnenje Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.

2. Predlagatelj naj zakon preoblikuje tako, da bo upošteval, da gre status vojnega veterana dodatno le naslednjim upravičencem:
- pripadnikom Maneverske strukture narodne zaščite vse od pričetka odvzema orožja s strani JLA v maju 1990 do pričetka agresije ne glede ali so bili v obdobju agresije še vključeni v odpor ali ne
- osebam, ki so po odredbi organizatorjev Maneverske strukture narodne zaščite do začetka agresije na Republiko Slovenijo več kot tri mesece zbirale, hranile ali varovale orožje ter vojaški material oziroma dokumentacijo;
- članom in neposredno vključenim v poveljujoče strukture (predsedstvo, koordinacijska skupina in podskupina) v času agresije;
- pripadnikom bivše JLA, ki so po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije izvajale vojaške obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije, ne pa prestopnikom iz JLA, ki niso bili vključeni v neposrednih obrambnih aktivnostih in osebam, ki so redno služile vojaški rok.

3. Predlagatelj naj v predlog zakona vnese še druge dopolnitve k zakonu o vojnih veteranih, kjer gre za nedoslednosti ali neoperativnosti v dosedanjem izvajanju navedenega zakona in sicer za:
- ureditev statusa vojnega veterana za oborožene pripadnike narodne zaščite;
- ureditev zakonskih možnosti ter pogojev za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu ter ureditve lastninske pravice v zvezi z razpolaganjem na družbeni lastnini;
- uveljavitev statusa veterana na podlagi javne listine za vsa obdobja po zakonu o vojnih veteranih in zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o vojnih veteranih;
- uveljavitev pravice do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja samo po zakonu o vojnih veteranih ali samo po drugem zakonu po lastni izbiri;
- izenačitev pravic vojnih veteranov - tujcev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji z državljani Republike Slovenije;
- uskladitev osnove za odmero pravic po zakonu o vojnih veteranih z odmerno osnovo za vojne invalide;
- uskladitev pravic vojnih veteranov s stalnim prebivališčem v tujini z zagotovilom plačila zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, ko prebivajo na ozemlju Republike Slovenije.

Predlagatelj zakona je v sodelovanju z Vlado Republike Slovenije pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo upošteval vsa stališča Državnega zbora in Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, razen stališča Državnega zbora v zvezi z ureditvijo lastninske pravice društev vojnih veteranov v zvezi z razpolaganjem na družbeni lastnini, saj je navedeno materijo ustrezno uredil že sprejeti zakon o lastninjenju nepremičnim v družbeni lastnini (Uradni list RS, št. 44/97). Besedilo predloga zakona je predlagatelj tudi redakcijsko popravil in izboljšal. Stališče in sklepe Državnega zbora Republike Slovenije in Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve je predlagatelj upošteval na naslednji način:

Z dopolnitvijo 1. člena zakona o vojnih veteranih z novim drugim in tretjim odstavkom se društvom in zvezam vojnih veteranov omogoča pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu ter pooblašča pristojnega ministra za izdajo podzakonskega akta, s katerim se opredelijo natančnejši kriteriji za podelitev statusa društva v javnem interesu.

Dopolnitev 3. alinee 2. člena omogoča priznanje statusa vojnega veterana osebi, ki po osnovnem besedilu zakona ne bi izpolnjevale pogojev za priznanje tega statusa, ker ji čas udeležbe v NOV Slovenije ni bil priznan v pokojninsko dobo kot posebno dobo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, pa jim je bil iz naslova aktivne udeležbe v NOV Slovenije ali posebnih zaslug pri obrambi svobode Slovenije iz tega obdobja podeljeno državno odlikovanje, oziroma bi svojo udeležbo oziroma aktivno in organizirano sodelovanje za cilje NOV Slovenije lahko dokazale z drugo verodostojno javno listino. Gre torej za osebe, ki zaradi posebnih okoliščin posebne dobe do sedaj niso uveljavile (osebe brez vsakršne pokojninske ali zavarovalne dobe, gospodinje, ipd.), ki pa o svoji udeležbi v NOV Slovenije posedujejo ustrezno javno listino, izdano po prej veljavnih predpisih ter osebe, ki svojo udeležbo v narodnoosvobodilnem gibanju med drugo svetovno vojno lahki dokažejo s podeljenim državnim odlikovanjem. Z dopolnitvijo 6. alinee 2. člena zakona se precizira v praksi pogosto sporen krog pripadnikov narodne zaščite, ki jim gre status vojnega veterana. V skladu z drugim odstavkom 69. člena zakona o obrambi in zaščiti (Ur.list RS, št.15/91) bo status vojnega veterana lahko uveljavil le oborožen pripadnik narodne zaščite, ki je ob agresiji na RS v letu 1991 opravljal obrambne ali varnostne dolžnosti v okviru oboroženih sil, skupaj z organi za notranje zadeve ali v okviru drugih oboroženih organizacijskih struktur narodne zaščite.

Novi 3. člen ureja status vojnega veterana osebam, ki sicer niso opravljale vojaške dolžnosti v vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo v času od 26.6 do 18.7.1991, kar je pogoj za priznanje statusa veterana po 1. členu zakona, vendar jim je zaradi pomembnosti njihove dejavnosti in aktivnosti pri pripravi in organizaciji obrambe Republike Slovenije pred vojaško agresijo, potrebno priznati status in pravice vojnega veterana. Gre za člane Predsedstva Republike Slovenije ter člane republiške koordinacijske skupine in podskupine, ki so to funkcijo ali dolžnost opravljali v času vojaške agresije na Republiko Slovenijo ter organizatorje Maneverske strukture narodne zaščite, ki so od izdaje ukaza bivše JLA o razorožitvi Teritorialne obrambe RS dne 17.5.1990 do začetka vojaške agresije na RS dne 25.6.1991 opravljali dolžnosti organizatorja MSNZ, ne glede na to, ali so bili v času vojaške agresije na RS še vključeni v oborožen odpor ali ne. V tretjem odstavku so tudi taksativno naštete skupine oseb, ki so po svoji tedanji funkciji oziroma po odločitvi pristojnega državnega organa operativno vodile in organizirale priprave zoper vojaško agresijo na Republiko Slovenijo leta 1991 ter jih je po tem zakonu šteti za organizatorje Maneverske strukture narodne zaščite. Po drugem odstavku tega člena je vojni veteran tudi oseba, ki je po nalogu organizatorja Maneverske strukture NZ v obdobju od 17.5.1990 do 25.6.1991 neposredno izvajala naloge narodne zaščite (pripadnik Maneverske strukture narodne zaščite), med katere je šteti hrambo orožja, streliva in drugega vojaškega materiala v ilegalnih prostorih oziroma lokacijah ter izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti za cilje obrambe in varnosti Republike Slovenije. V skladu s predlagano dopolnitvijo zakona bo status vojnega veterana lahko uveljavil tudi pripadnik bivše JLA, ki je po nalogu pristojnih slovenskih organov pred ali med vojaško agresijo na RS opravljal obveščevalne ali protiobveščevalne naloge v korist RS ter bil ob tem izpostavljen veliki nevarnosti in tveganju, kar ga nedvomno moralno upravičuje do priznanja statusa vojnega veterana po tem zakonu.

S črtanjem prvega in drugega odstavka 6. člena bo odpadel starostni pogoj 50 let za uveljavljanje pravic po zakonu, kar pomeni, da bi vojni veterani iz osamosvojitvene vojne v letu 1991 poleg statusa vojnega veterana in priznanja pokojninske dobe (drugi odstavek 6. člena), kar po osnovnem besedilu zakona uveljavljajo ne glede na doseženo starost, lahko uveljavili tudi vse druge pravice po zakonu (veteranski dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, letni prejemek, zdravstveno varstvo, zdraviliško in klimatsko zdravljenje, brezplačno vožnjo, pogrebnino), če bodo izpolnjevali predpisane pogoje za priznanje posameznih pravic. Po tretjem odstavku 6. člena osnovnega zakona vojni veteran lahko uveljavi pravice po tem zakonu, če teh ali podobnih pravic ne more uveljaviti po drugih predpisih ali v tuji državi. S tem je pri posameznih pravicah razvrednoteno varstvo po tem zakonu, saj upravičenec teh pravic sploh ne more uveljaviti, če jih lahko uveljavi po drugih predpisih. Z novim drugim odstavkom 6. člena bi se izognili vodenju dvojnih postopkov za uveljavitev istovrstne pravice. (Po veljavni ureditvi vojni veteran lahko uveljavlja pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja po tem zakonu le, če bi neuspešno uveljavljal tovrstno pravico po predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).

Po zakonu o vojnih veteranih se status vojnega veterana zagotavlja tudi tujcem - borcem in drugim udeležencem NOV Slovenije ter pripadnikom TIGR-a v obdobju od septembra 1927 do 13.5.1941. V drugem odstavku 7. člena osnovnega zakona je urejen tudi obseg varstva vojnih veteranov - tujcev, vendar le tistih s stalnim prebivališčem v tujini. S predlagano dopolnitvijo 7. člena zakona (5. člen predloga zakona) je potrebno določiti tudi obseg varstva vojnih veteranov - tujcev z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji.

S spremenjenim 9. členom osnovnega zakona (6. člen predloga zakona) se kot osnova za odmero pravic vojnim veteranom upošteva osnova za odmero invalidnine vojnega invalida po zakonu o vojnih invalidih.

Po drugem odstavku 11. člena osnovnega besedila zakona se za organizatorja narodne zaščite šteje vojni veteran iz šeste alinee 2. člena zakona, ki je bil po odločitvi pristojnega organa določen za organiziranje maneverske strukture narodne zaščite v pripravah zoper vojaško agresijo na Republiko Slovenijo v letu 1991. Ker je v predlaganem tretjem odstavku 3. člena predloga zakona točno določen krog vojnih veteranov, ki jih je po tem zakonu šteti za organizatorje Maneverske strukture narodne zaščite in se jim že po osnovnem zakonu zagotavlja širši obseg pravic, je obstoječa opredelitev organizatorja narodne zaščite iz drugega odstavka 11. člena, ki se v celoti nanaša na organizatorje Maneverske strukture narodne zaščite, brezpredmetna.

Letni prejemek se bo na podlagi 8. člena predloga zakona določal v višini odmerne osnove iz januarja tekočega leta in ga bodo upravičenci lahko uveljavili ne glede na to, ali so uveljavili pravico do dodatka za rekreacijo upokojencev. Po veljavni ureditvi (tretji odstavek 6. člena zakona) namreč uveljavitev pravice do dodatka za rekreacijo upokojencev onemogoča uveljavitev pravice do letnega prejemka, s čimer je osiromašeno posebno veteransko varstvo, saj je veliki večini upravičencev onemogočena uveljavitev ugodnejše pravice po tem zakonu.

Z dopolnjenim 15. členom osnovnega zakona (9. člen predloga zakona) se vojnim veteranom - državljanom RS in tujcem s stalnim prebivališčem v tujini v času, ko so na ozemlju Republike Slovenije, zagotovlja plačilo zdravstvenih storitev v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti. Določba 15. člena veljavnega zakona o plačilu zdravstvenih storitev v višini razlike do polne vrednosti storitev, je smiselna in zadostna le za upravičence s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so tu že obvezno zdravstveno zavarovani, medtem ko za vojne veterane s stalnim prebivališčem v tujini pomeni, da se jim bo refundiral le (praviloma manjši) del cene zdravstvene storitve.

S predlagano dopolnitvijo prvega odstavka 26. člena zakona (10. člen predloga zakona) se konkretizira pojem "drugega ustreznega dokazila", na podlagi katerega se stranko lahko vpiše v evidenco vojnega veterana in izda izkaznica vojnega veterana.Z vpisom v evidenco torej stranka uveljavi status vojnega veterana, ne da bi bila o tem izdana posebna odločba v upravnem postopku. Ker je pod pojmom drugega ustreznega dokazila razumeti vsa dokazna sredstva po zakonu o splošnem upravnem postopku, torej tudi zaslišanje prič ali same stranke, je potrebno natančneje določiti, da je vpis v evidenco vojnega veterana dopusten le na podlagi ustrezne javne listine (vojaške knjižice ali potrdila pristojnega državnega organa za vojne veterane iz vojne za Slovenijo leta 1991, odločbe o imenovanju za načelnika, namestnika ali pomočnika načelnika republiškega in pokrajinskega načelnika narodne zaščite ter odločbe o imenovanju občinskega načelnika narodne zaščite za organizatorje Maneverske strukture narodne zaščite oziroma ustreznega potrdila organa za notranje zadeve za organizatorje Maneverske strukture narodne zaščite v okviru organov za notranje zadeve ter znaka Maneverske strukture NZ ali ustreznega potrdila pristojnega državnega organa za pripadnike Maneverske strukture NZ iz drugega odstavka 3. člena zakona), za katero velja zakonita domneva o resničnosti tistega, kar se v taki javni listini potrjuje ali določa. Status vojnega veterana iz naslova udeležbe v NOV Slovenije bi po predlaganem drugem odstavku lahko uveljavili tudi tujci, ki posebne dobe iz naslova udeležbe v NOV Slovenije po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju praviloma sploh niso uveljavljali, jim je pa to obdobje priznano v pokojninsko dobo po predpisih in z ustreznim aktom tuje države. Pogoj za upoštevanje tuje pokojninske odločbe ali druge ustrezne tuje listine kot podlage za priznanje statusa vojnega veterana predstavlja obstoj dejanske reciprocitete med državama glede medsebojnega priznavanja listin, da torej v državi, v kateri je bila listina izdana, velja isti pravni režim glede javnih listin, izdanih v naši državi.