Z A K O N
O VOJNIH VETERANIH
(ZVV)
I. VOJNI
VETERAN
1. člen
Vojni veteran je
oseba, ki je v vojni ali vojaški agresiji na Republiko
Slovenijo opravljala vojaške dolžnosti za obrambo
Republike Slovenije, oseba, ki je v vojni ali vojaški
agresiji na Republiko Slovenijo v policijskih enotah
opravljala naloge s področja varnosti Republike
Slovenije in oseba, ki je bila na podlagi odločitve
pristojnega organa ali poveljstva v skladu s predpisi
neposredno vključena v oborožen odpor.
2. člen
Vojni veteran je:
- oseba, ki je
sodelovala v bojih za obrambo slovenske severne meje v
letih 1918 in 1919 (v nadaljnjem besedilu: borec za
severno mejo) in slovenski vojni dobrovoljec iz vojn 1912-1918
(v nadaljnjem besedilu: vojni dobrovoljec), in ji je
status borca za severno mejo ali vojnega dobrovoljca
priznan z odločbo pristojnega državnega organa;
- državljan Republike
Slovenije od 25.6.1991, ki je bil kot pripadnik bivše
jugoslovanske vojske v vojni od 6.4. do 17.4.1941
odpeljan v ujetništvo;
- borec in drug udeleženec
narodnoosvobodilne vojne (v nadaljnjem besedilu: NOV )
Slovenije, ki mu je čas udeležbe v NOV do 15.5.1945 po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet
v pokojninsko dobo v dvojnem ali dejanskem trajanju;
- državljan Republike
Slovenije od 25.6.1991, ki mu je čas udeležbe v NOV v
drugih delih nekdanje Jugoslavije do 15.5.1945 po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju vštet
v pokojninsko dobo v dvojnem trajanju;
- državljan Republike
Slovenije od 25.6.1991, ki mu je čas, prebit v oboroženih
formacijah antifašističnega gibanja ali v oboroženem
antifašističnem boju v drugih deželah in v zavezniških
vojskah do 15.5.1945 po predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju dvojno štet v pokojninsko dobo;
- pripadnik
Teritorialne obrambe Republike Slovenije, policist,
operativni delavec kriminalistične in obveščevalno
varnostne službe, narodne zaščite ter enot za zveze
Republike in občin, ki je v vojaški agresiji na
Republiko Slovenijo v času od26.6. do 18.7.1991
opravljal dolžnosti pri obrambi Republike Slovenije.
3. člen
Vojni veteran je tudi
pripadnik narodno revolucionarne organizacije - TIGR v
obdobju od septembra 1927 do 13.5.1941.
Oseba iz prejšnjega
odstavka uveljavi status vojnega veterana po določbah
zakona o splošnem upravnem postopku pri organu, ki odloča
po tem zakonu na prvi stopnji.
4. člen
Ne glede na 1. in 2.
člen tega zakona se za vojnega veterana ne šteje oseba,
ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani
agresorja.
II. VARSTVO
VOJNIH VETERANOV
5. člen
Pravice vojnih
veteranov so:
1. veteranski dodatek,
2. dodatek za pomoč
in postrežbo,
3. letni prejemek,
4. zdravstveno
varstvo,
5. zdraviliško in
klimatsko zdravljenje,
6. brezplačna vožnja,
7. pogrebnina in
8. priznanje
pokojninske dobe.
6. člen
Pravico do varstva po
tem zakonu ima vojni veteran, ko dopolni 50 let starosti
ali je pri njemu nastala trajna popolna izguba delovne
zmožnosti.
Priznanje pokojninske
dobe lahko vojni veteran uveljavi ne glede na določbo
prejšnjega odstavka.
Vojni veteran lahko
uveljavi pravice iz prejšnjega člena, če teh ali
podobnih pravic ne more uveljaviti po drugih predpisih
ali v tuji državi.
7. člen
Vojni veteran, državljan
Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini,
ima, če je na ozemlju Republike Slovenije, pravice po
tem zakonu, razen pravice do veteranskega dodatka. Vojni
veteran iz 14. člena tega zakona, državljan Republike
Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini, ima pravico
do letnega prejemka.
Vojni veteran - tujec,
ki nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji,
ima pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja,
če je na ozemlju Republike Slovenije. Vojni veteran iz
14. člena tega zakona - tujec, ki nima stalnega
prebivališča v Republiki Sloveniji, ima pravico do
letnega prejemka in, če je na ozemlju Republike
Slovenije, pravico do zdravstvenega varstva.
1.
Veteranski dodatek
8. člen
Pravico do
veteranskega dodatka ima vojni veteran, če delež
prejemkov na družinskega člana ne dosega osnove za
veteranski dodatek.
9. člen
Osnova za ugotavljanje
pravice do veteranskega dodatka in za določanje njegove
višine (v nadaljnjem besedilu: osnova) je enaka osnovi
za ugotavljanje pravice do invalidskega dodatka po zakonu
o vojnih invalidih.
10. člen
Mesečni znesek
veteranskega dodatka se določi v odstotku od razlike med
osnovo in deležem prejemkov na družinskega člana (v
nadaljnjem besedilu: razlika) in znaša:
- 100% razlike za
vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem
trajanju od leta 1941 in 1942 neprekinjeno do 15.5.1945,
borca za severno mejo in vojnega dobrovoljca ter
odlikovanca z najvišjim državnim odlikovanjem;
- 90% razlike za
vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem
trajanju od leta 1943 - pred 9.9.1943 oziroma 13.10.1943
neprekinjeno do 15.5.1945 ter organizatorja narodne zaščite;
- 80% razlike za
vojnega veterana s priznano pokojninsko dobo v dvojnem
trajanju od leta 1943 - po 9.9.1943 oziroma 13.10.1943 in
od leta 1944 neprekinjeno do 15.5.1945;
- 60% razlike za druge
vojne veterane.
Veteranski dodatek ne
more znašati manj kot 10% osnove.
11. člen
Za odlikovanca z najvišjim
državnim odlikovanjem po tem zakonu se šteje vojni
veteran - prejemnik odlikovanja častni znak svobode
Republike Slovenije, prejemnik reda za izredne zasluge in
prejemnik zlatega reda za zasluge ter reda narodnega
heroja, če je odlikovanje prejel za dejanja in zasluge v
vojni ali vojaški agresiji na Republiko Slovenijo.
Za organizatorja
narodne zaščite se po tem zakonu šteje vojni veteran
iz šeste alinee 2. člena tega zakona, ki je bil po odločitvi
pristojnega organa določen za organiziranje maneverske
strukture narodne zaščite v pripravah zoper vojaško
agresijo na Republiko Slovenijo v letu 1991.
12. člen
Glede odmere in
usklajevanja veteranskega dodatka se smiselno uporabljajo
določbe zakona o vojnih invalidih o invalidskem dodatku.
2. Dodatek
za pomoč in postrežbo
13. člen
Vojni veteran je
upravičen do dodatka za pomoč in postrežbo ob pogojih
in v višini po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju.
3. Letni
prejemek
14. člen
Vojni veteran s
priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941
neprekinjeno do 15.5.1945, borec za severno mejo in vojni
dobrovoljec, odlikovanec z najvišjim državnim
odlikovanjem ter organizator narodne zaščite ima
pravico do letnega prejemka v višini osnove.
4.
Zdravstveno varstvo
15. člen
Vojnemu veteranu se
zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini
razlike do polne vrednosti storitev zagotovljenih v
okviru obveznega zavarovanja.
5. Zdraviliško
in klimatsko zdravljenje
16. člen
Vojni veteran ima
pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja in
povračila potnih stroškov pri uveljavljanju te pravice
ob pogojih in v obsegu, predpisanem za vojne invalide.
6. Brezplačna
vožnja
17. člen
Vojni veteran s
priznano pokojninsko dobo v dvojnem trajanju od leta 1941
neprekinjeno do 15.5.1945, borec za severno mejo in vojni
dobrovoljec, organizator narodne zaščite ter
odlikovanec z najvišjim državnim odlikovanjem ima
pravico do brezplačne vožnje na ozemlju Republike
Slovenije z vlakom ali avtobusom in sicer za skupaj štiri
potovanja na leto.
7.
Pogrebnina
18. člen
Ob smrti vojnega
veterana iz prejšnjega člena ima oseba, ki oskrbi
pogreb, ne glede na tretji odstavek 6. člena tega zakona
pravico do pogrebnine v višini trikratnega zneska
osnove, veljavne na dan smrti vojnega veterana, vendar
največ do zneska dejanskih stroškov pogreba.
Osebi iz prejšnjega
odstavka, ki ima pravico do pogrebnine po predpisih o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, gre
pravica do pogrebnine v višini razlike med pogrebnino,
določeno v prvem odstavku tega člena, in pogrebnino po
predpisih o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju.
19. člen
Oseba, ki krije stroške
prevoza posmrtnih ostankov vojnega veterana iz 17. člena
tega zakona iz kraja, v katerem je umrl, do kraja, v
katerem bo pokopan, ima za prevoz na ozemlju Republike
Slovenije pravico do povračila dejanskih stroškov.
20. člen
Pogreb umrlega vojnega
veterana - odlikovanca z najvišjim državnim
odlikovanjem se opravi z vojaškimi častmi, razen če
družinski člani vojnega veterana tega ne želijo.
8.
Pokojninska doba
21. člen
Vojnemu veteranu iz
tretje alinee 2. člena tega zakona, ki je bil v času
prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega
veterana mlajši od 15 let, in iz šeste alinee 2. člena
tega zakona se čas, prebit v okoliščinah za priznanje
statusa vojnega veterana, šteje v pokojninsko dobo kot
posebna doba.
Vojnemu veteranu iz
tretje alinee 2. člena tega zakona, ki je bil v času,
prebitem v okoliščinah za priznanje statusa vojnega
veterana, mlajši od 15 let, se pokojninska doba kot
posebna doba šteje v dvojnem ali v dejanskem trajanju po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Pokojninska doba kot
posebna doba se vojnemu veteranu iz šeste alinee 2. člena
tega zakona šteje v dejanskem trajanju, če je bil vojni
veteran vključen v pokojninsko in invalidsko
zavarovanje, oziroma v dvojnem trajanju, če vojni
veteran v tem času ni bil zavarovan po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
III.
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
22. člen
O pravicah po tem
zakonu odloča na prvi stopnji upravna enota.
O pritožbah zoper
odločbe upravne enote odloča ministrstvo, pristojno za
vojne veterane (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Nadzorstvo in
strokovno pomoč pri delu upravnih enot zagotavlja
ministrstvo.
23. člen
O priznanju
pokojninske dobe odloča zavod za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje na podlagi potrdila o vpisu v
evidenco vojnih veteranov.
24. člen
V postopku za
uveljavljanje pravic po tem zakonu se uporabljajo določila
zakona o splošnem upravnem postopku ter zakona o vojnih
invalidih in na njegovi podlagi izdanih predpisov, če s
tem zakonom ni drugače določeno.
25. člen
Pravice po tem zakonu
se uveljavljajo na zahtevo stranke.
Pravice, ki so
priznane v mesečnih zneskih, gredo upravičencu od
prvega dne v naslednjem mesecu po vložitvi zahteve.
26. člen
Oseba, ki uveljavlja
status vojnega veterana na podlagi odločbe o priznanju
statusa borca za severno mejo ali vojnega dobrovoljca,
odločbe o priznanju posebne dobe za čas udeležbe v NOV
v dvojnem ali dejanskem trajanju po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vojaške knjižice
ali drugega ustreznega dokazila, zahteva pri upravni
enoti vpis v evidenco vojnih veteranov in izdajo
izkaznice vojnega veterana.
Če upravna enota
zavrne vpis v evidenco vojnih veteranov in izdajo
izkaznice vojnega veterana, izda o tem ustrezno odločbo.
Izkaznica vojnega
veterana je javna listina.
27. člen
Uživalec pravic po
tem zakonu je dolžan v petnajstih dneh prijaviti upravni
enoti vsako spremembo, ki vpliva na posamezno pravico ali
na njen obseg.
28. člen
Za odločbo, s katero
se prizna pravica do veteranskega dodatka in dodatka za
pomoč in postrežbo, je obvezna revizija.
Revizija ne zadrži
izvršitve odločbe.
29. člen
Glede pridobitve, uživanja
in izgube pravic, povrnitve neupravičeno pridobljenih
prejemkov, nadzora in zbirk podatkov ter podzakonskih
aktov se smiselno uporabljajo določbe zakona o vojnih
invalidih, če s tem zakonom ni drugače določeno.
IV.
EVIDENCA
30. člen
Evidenca vojnih
veteranov vsebuje naslednje osebne podatke:
- ime in priimek
vojnega veterana in njegovega zakonitega zastopnika;
- državljanstvo,
- enotno matično številko
občana;
- rojstne podatke;
- prebivališče;
- vrsto vojnega
veterana in čas, ki je bil podlaga za priznanje statusa
vojnega veterana;
- dokument, ki je
podlaga za priznanje statusa vojnega veterana, z navedbo
številke, datuma in organa, ki ga je izdal;
- podatke o vrsti in
obsegu pravic po tem zakonu.
Osebni podatki iz prejšnjega
odstavka se shranjujejo v evidenci kot trajni.
31. člen
Evidenco vojnih
veteranov iz prejšnjega člena vodijo in vzdržujejo
upravne enote, uporablja in hrani pa jo ministrstvo
zaradi opravljanja nalog v skladu s tem zakonom.
32. člen
Podrobnejša navodila
o načinu zbiranja podatkov, vodenju evidence in načinu
posredovanja osebnih podatkov ter vsebini in obrazcu
izkaznice vojnega veterana predpiše minister, pristojen
za vojne veterane (v nadaljnjem besedilu: minister).
V.
ZAGOTAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV
33. člen
Sredstva za
uveljavljanje in uživanje pravic po tem zakonu se
zagotavljajo iz državnega proračuna.
Sredstva za povečane
obveznosti iz naslova pokojninskega in invalidskega
zavarovanja, ki nastajajo zaradi uveljavitve pokojninske
dobe iz 21. člena tega zakona, se zagotavljajo iz državnega
proračuna.
VI.
PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
34. člen
Odlikovancu z redom
narodnega heroja, ki mu je ta status priznan na podlagi
predpisov nekdanje SFRJ, se zagotavljajo enake pravice
kot vojnemu veteranu s priznano pokojninsko dobo v
dvojnem trajanju od leta 1941 neprekinjeno do 15.5.1945.
35. člen
Za vojnega veterana iz
druge, četrte in pete alinee 2. člena tega zakona se šteje
tudi državljan Republike Slovenije, ki je državljanstvo
pridobil po 40. členu zakona o državljanstvu Republike
Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I), če so se
njegove pravice iz naslova statusa borca NOV izvrševale
v Republiki Sloveniji 25.6.1991.
36. člen
Družinski član umrle
osebe iz 2. člena tega zakona, ki je do uveljavitve tega
zakona uveljavil pravico do priznavalnine po zakonu o
varstvu udeležencev vojne (Uradni list RS, št. 14/90),
ima od uveljavitve tega zakona pravico do veteranskega
dodatka pod pogoji iz 8. člena in v obsegu iz četrte
alinee prvega odstavka 10. člena tega zakona, če ne
prejema družinskega dodatka po zakonu o vojnih invalidih.
37. člen
Vojnemu veteranu in
njegovim družinskim članom se pravica do pokojninskega
dodatka zagotavlja v obsegu in pod pogoji, določenimi po
predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.
Pokojnina skupaj z
dodatkom iz prejšnjega odstavka ne more presegati zneska
najvišje pokojnine za polno pokojninsko dobo po splošnih
predpisih.
38. člen
O pravici in višini
veteranskega dodatka in dodatka za pomoč in postrežbo
vojnih veteranov in družinskih članov oseb iz 2. člena
tega zakona, ki so uveljavili pravico do priznavalnine in
pravico do dodatka za postrežbo in tujo pomoč po zakonu
o varstvu udeležencev vojne (Uradni list RS, št. 14/90),
odločijo upravne enote v šestih mesecih po uveljavitvi
tega zakona.
39. člen
Minister izda
podzakonski akt iz 32. člena tega zakona v treh mesecih
po njegovi uveljavitvi.
40. člen
Z dnem, ko začne
veljati ta zakon, se prenehajo uporabljati zakon o "Partizanskem
spominskem znaku 1941" (Uradni list SFRJ, št. 43/46
in 44/57), zakon o temeljnih pravicah imetnikov "Partizanske
spomenice 1941" (Uradni list SFRJ, št. 67/72, 40/73,
33/76, 32/81, 68/81, 25/85, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in
42/90), zakon o temeljnih pravicah odlikovancev z redom
narodnega heroja (Uradni list SFRJ, št. 67/72, 21/74, 33/76,
32/81, 68/81, 25/85, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90),
zakon o dodatku za borce (Uradni list SFRJ, št. 67/72,
33/76, 32/81, 68/81, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90),
zakon o temeljnih pravicah borcev španske
narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne 1936-1939 (Uradni
list SFRJ, št. 67/72, 40/73, 33/76, 32/81, 68/81, 10/82,
25/85, 75/85, 44/89, 87/89, 20/90 in 42/90), zakon o
temeljnih pravicah odlikovancev z redom Karadjordjeve
zvezde z mečema, redom belega orla z mečema in zlato
Obiličevo medaljo (Uradni list SFRJ, št. 67/72, 22/73,
33/76, 68/81, 75/85, 44/89 in 87/89) in prenehajo veljati
zakon o varstvu udeležencev vojne (Uradni list RS, št.
14/90), zakon o dodatku zaposlenim udeležencem NOV (Uradni
list SRS, št. 10/65, 24/67, 28/69 in 20/73) in zakon o
borcih za severno mejo v letih 1918 in 1919 in slovenskih
vojnih dobrovoljcih iz vojn 1912 do 1918 (Uradni list
SRS, št. 30/78).
41. člen
Ta zakon začne veljati 1.
januarja 1996.
Št. 545-01/93-1/4
Ljubljana, dne 17.
oktobra 1995
|