|
Z A K O N
O VOJNIH INVALIDIH
(ZVojI)
I. UPRAVIČENCI
DO VARSTVA
1. Vojni
invalidi
1. člen
Vojni invalid je
oseba, ki je v okoliščinah po tem zakonu, kot
neposredno posledico teh okoliščin brez svoje krivde
dobila najmanj 20% okvaro zdravja zaradi poškodbe ali
bolezni ali poslabšanja bolezni, ki jo je imela že
prej, ali za katero sicer ni mogoče zanesljivo
ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine, vendar
je mogoče sklepati, da so vojne razmere znatno vplivale,
da se je poslabšala.
Vojni invalid je vojaški
vojni invalid, vojaški mirnodobni invalid in civilni
invalid vojne.
Vojni invalidi se v
skladu z zakonom lahko združujejo v društva vojnih
invalidov.
Društvom vojnih
invalidov se lahko podeli status društva, ki deluje v
javnem interesu. O podelitvi statusa odloča ministrstvo,
pristojno za vojne invalide, na podlagi temeljnega akta
in programa društva, ki zagotavlja dejavnost javnega
pomena zlasti na področju socialno-zdravstvenega
varstva, rehabilitacije in vključevanja invalidov v
okolje in delo ter na podlagi dejanske aktivnosti in
porabe sredstev društva v določenem obdobju.
Kriteriji za presojo o
določitvi statusa društva so še pretežna poraba
sredstev društva za namene javnega interesa, zagotovljen
nadzor nad porabo javnih sredstev in pogodbeno urejena
razmerja med društvom in ministrstvom za uresničevanje
dejavnosti, ki so javni interes.
2. člen
Vojaški vojni
invalid je oseba iz prvega odstavka 1. člena tega
zakona, ki je dobila okvaro zdravja pri opravljanju vojaških
ali drugih dolžnosti za cilje obrambe ali varnosti
Republike Slovenije, ter oseba, ki je dobila okvaro
zdravja v enakih okoliščinah v bojih za obrambo
slovenske severne meje (1918 in 1919), kot udeleženec
narodnoosvobodilne vojne Slovenije (1941 - 1945) ali ob
vojaški agresiji na Republiko Slovenijo (1991).
3. člen
Vojaški mirnodobni
invalid je oseba iz prvega odstavka 1. člena tega
zakona, državljan Republike Slovenije, ki je v mirupri
opravljanju ali v zvezi z opravljanjem vojaške dolžnosti,
ali pri opravljanju dolžnosti v vojaški šoli, kjer se
šola, dobil okvaro zdravja, in oseba iz prvega odstavka
1. člena tega zakona, državljan Republike Slovenije, ki
je dobil okvaro zdravja v miru pri opravljanju nadomestne
civilne službe.
Vojaški mirnodobni
invalid je tudi oseba iz prvega odstavka 1. člena tega
zakona, državljan Republike Slovenije, ki je kot vojaška
oseba dobil okvaro zdravja pri opravljanju vojaške dolžnosti
izven Republike Slovenije v okviru mednarodnih
obveznosti, ki jih je prevzela Republika Slovenija.
Vojaški mirnodobni
invalid je tudi oseba iz prvega odstavka 1. člena tega
zakona, državljan Republike Slovenije, pri katerem je
nastala okvara zdravja pri opravljanju določenih nalog
pripadnika civilne zaščite, ki predstavljajo povečano
nevarnost za nastanek okvare zdravja.
4. člen
Civilni invalid vojne
je oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona, državljan
Republike Slovenije, ki je dobil okvaro zdravja kot
nevojaška oseba v naslednjih okoliščinah:
1. zaradi vojnih
dogodkov ali dogodkov ob vojaški agresiji na Republiko
Slovenijo na ozemlju Republike Slovenije;
2. zaradi poškodbe,
ki jo je povzročil zapuščen vojaški material, na
ozemlju Republike Slovenije;
3. v terorističnem
napadu na Republiko Slovenijo na njenem ozemlju ali v
tujini.
Civilni invalid vojne
je tudi oseba iz prvega odstavka 1. člena tega zakona,
državljan Republike Slovenije, ki je v okoliščinah iz
prve ali druge točke prejšnjega odstavka dobil okvaro
zdravja v tujini, kjer je bil zaradi vojne na ozemlju
Republike Slovenije v zaporu, internaciji, konfinaciji,
deportaciji, prisilni izselitvi, na prisilnem delu ali na
begu.
Civilni invalid vojne
je tudi tujec, ki je dobil okvaro zdravja v okoliščinah
iz prvega ali drugega odstavka tega člena, če je imel
takrat stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, ter
tujec, ki je dobil okvaro zdravja v okoliščinah iz
prvega odstavka tega člena.
5. člen
Oseba iz prvega
odstavka 1. člena tega zakona, ki izpolnjuje pogoje za
pridobitev statusa vojnega invalida na dveh ali več
podlagah, lahko pridobi status in pravice vojnega
invalida le na eni podlagi, invalidnost pa se ji ugotovi
po okvarah zdravja na obeh oziroma vseh podlagah.
6. člen
Šteje se, da je
podana krivda v smislu prvega odstavka 1. člena tega
zakona, če je okvara zdravja ali smrt nastala kot
posledica naklepne samopoškodbe ali samomora, razen če
je bila samopoškodba ali samomor izveden z namenom,
izogniti se sodelovanju z agresorjem.
7. člen
Šteje se, da je
okvara zdravja nastala oziroma, da se je poslabšala pri
opravljanju vojaške dolžnosti, če je nastala oziroma
se je poslabšala pri opravljanju vojaške službe vojaških
obveznikov na služenju vojaškega roka usposabljanju, za
katerega se šteje, da je z njim opravljen vojaški rok
ter pripadnikov rezervne sestave.
Šteje se, da je
okvara zdravja nastala ali da se je poslabšala v zvezi z
opravljanjem vojaške dolžnosti, če je nastala ali se
je poslabšala na poti od doma na zbirališče oziroma
pri vrnitvi po opravljeni dolžnosti, na poti in ob
vrnitvi z dovoljene zasebne odsotnosti, pa tudi med
dovoljeno zasebno odsotnostjo, če je okvara zdravja
nastala ali se je poslabšala brez krivde vojaške osebe
in če ta ni opravljala dejavnosti, ki predstavlja povečano
nevarnost kakor tudi v času, ko se je oseba, ki
je opravljala vojaško službo, mudila v vojaškem ali
drugem poslopju, plovilu ali drugod po ukazu oziroma z
dovoljenjem pristojnega starešine.
Okvara zdravja ni
nastala oziroma se ni poslabšala v okoliščinah iz 3.
člena tega zakona, če je nastala oziroma se je poslabšala
pri poklicnem opravljanju nalog na področju obrambe,
notranjih zadev ali civilne zaščite.
2. Družinski
člani
8. člen
Družinski člani, ki
uživajo varstvo po tem zakonu, so:
1. družinski člani
vojnega invalida iz 2. člena, iz 3. člena oziroma iz 4.
člena tega zakona po njegovi smrti;
2. družinski člani
osebe, ki je padla, umrla ali bila pogrešana v okoliščinah
iz 2. člena tega zakona (v nadaljnjem besedilu: družinski
člani padlega borca);
3. družinski člani
osebe, ki je izgubila življenje, umrla ali bila pogrešana
v okoliščinah iz 3. člena ali iz 4. člena tega zakona
(v nadaljnjem besedilu: družinski člani druge osebe).
9. člen
Do varstva po tem
zakonu so upravičeni naslednji družinski člani:
1. zakonec, ki ga je
vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljala
vsaj zadnje leto pred svojo smrtjo in zakonec, čigar
zakon je bil razvezan, če ima oziroma je imel po sodni
odločbi oziroma po dogovoru pravico do preživnine in jo
je užival do smrti vojnega invalida, padlega borca ali
druge osebe (v nadaljnjem besedilu: razvezani zakonec);
2. otroci in
posvojenci; pastorki pa ob pogoju, da jih je vojni
invalid, padli borec ali druga oseba preživljala vsaj
zadnje leto pred svojo smrtjo oziroma od rojstva dalje,
če so stari manj kot leto dni, in da niso imeli
roditelja, ki bi jih lahko preživljal;
3. starši,
posvojitelj, očim in mačeha, ki jih je vojni invalid,
padli borec ali druga oseba preživljala vsaj zadnje leto
pred svojo smrtjo in če je očim oziroma mačeha vojnega
invalida, padlega borca ali drugo osebo najmanj tri leta
preživljala in zanjo skrbela.
10. člen
Vsaj tri leta trajajoča
življenjska skupnost, ki je po predpisih o zakonski
zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko
zvezo, ima po tem zakonu enake pravne posledice kot
zakonska zveza.
II. PRAVICE
VOJNIH INVALIDOV IN DRUŽINSKIH ČLANOV
TER PRAVICE OB SMRTI
VOJNEGA INVALIDA
1. Pravice
vojnih invalidov
a) Pravice
vojnih invalidov - državljanov Republike Slovenije s
stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji
11. člen
Pravice vojnega
invalida so:
1. invalidnina,
2. dodatek za posebno
invalidnost,
3. dodatek za pomoč
in postrežbo,
4. povračilo
prispevkov za socialno zavarovanje,
5. zdravstveno
varstvo,
6. zdraviliško in
klimatsko zdravljenje,
7. rehabilitacija
-
poklicna rehabilitacija
-
oskrbnina
-
sofinanciranje prilagoditve prostorov
in tehnične opreme ter delovnega
mesta
-
funkcionalne oblike pomoči,
8. invalidski dodatek,
9. popust pri vožnji,
10. povračilo potnih
stroškov.
b) Pravice
vojnih invalidov - državljanov Republike Slovenije s
stalnim prebivališčem v tujini
12. člen
Vojni invalid - državljan
Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini
ima pravico do invalidnine, dodatka za posebno
invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo, v času,
ko je na ozemlju Republike Slovenije, pa tudi druge
pravice vojnega invalida po tem zakonu.
Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka ima vojni invalid - državljan
Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini
pravico do invalidskega dodatka za čas, ko je na ozemlju
Republike Slovenije, če je na njenem ozemlju
neprekinjeno vsaj en mesec.
c) Pravice
vojnih invalidov - tujcev
13. člen
Vojni invalid - tujec
z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji
ima enake pravice kot vojni invalid - državljan
Republike Slovenije.
Vojni invalid - tujec
s stalnim prebivališčem v tujini ima pravico do
invalidnine, dodatka za posebno invalidnost in dodatka za
pomoč in postrežbo, v času, ko je na ozemlju Republike
Slovenije, pa tudi pravico do povračila potnih stroškov.
2. Pravice
družinskih članov
a) Pravice
družinskih članov - državljanov Republike Slovenije s
stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji
14. člen
Pravice družinskih članov
padlega borca, umrlega vojnega invalida ali druge osebe
so:
1. družinska
invalidnina,
2. zdravstveno
varstvo,
3. družinski dodatek,
4. povračilo potnih
stroškov,
5. posmrtnina,
6. povračilo stroškov
za prevoz posmrtnih ostankov vojnega invalida.
b) Pravice
družinskih članov - državljanov Republike Slovenije s
stalnim prebivališčem v tujini
15. člen
Družinski član - državljan
Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini
ima pravico do družinske invalidnine, v času, ko je na
ozemlju Republike Slovenije, pa tudi druge pravice družinskih
članov po tem zakonu.
Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka ima družinski član - državljan
Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini
pravico do družinskega dodatka za čas, ko je na ozemlju
Republike Slovenije, če je na njenem ozemlju
neprekinjeno vsaj en mesec.
c) Pravice
družinskih članov - tujcev
16. člen
Družinski član -
tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Republiki
Sloveniji ima enake pravice kot družinski član - državljan
Republike Slovenije.
Družinski član -
tujec s stalnim prebivališčem v tujini ima pravico do
družinske invalidnine, v času, ko je na ozemlju
Republike Slovenije, pa tudi pravico do povračila potnih
stroškov.
III.
UGOTAVLJANJE INVALIDNOSTI
17. člen
Vojni invalid se
razvrsti v skupino invalidnosti po stopnji okvare
zdravja, izraženi v odstotku invalidnosti.
Pri ugotavljanju
odstotka invalidnosti se poleg okvare zdravja, katere
nastanek je v vzročni zvezi s poškodbo ali boleznijo,
dobljeno v okoliščinah iz tega zakona, upoštevajo tudi
druge okvare zdravja, katerih nastanek je posledica
navedene okvare zdravja.
18. člen
Po odstotku
invalidnosti se vojni invalidi razvrstijo v deset skupin
invalidnosti:
I. skupina - invalidi
s 100% invalidnostjo, zaradi katere jim je priznan
dodatek za pomoč in postrežbo;
II. skupina - invalidi
s 100% invalidnostjo;
III. skupina -
invalidi z 90% invalidnostjo;
IV. skupina - invalidi
z 80% invalidnostjo;
V. skupina - invalidi
s 70% invalidnostjo;
VI. skupina - invalidi
s 60% invalidnostjo;
VII. skupina -
invalidi s 50% invalidnostjo;
VIII.skupina -
invalidi s 40% invalidnostjo;
IX. skupina - invalidi
s 30% invalidnostjo;
X. skupina - invalidi
z 20% invalidnostjo.
19. člen
Pri ugotavljanju
odstotka invalidnosti se v primerih, ko se je bolezen, ki
jo je imel vojni invalid že prej, v pravno relevantnih
okoliščinah poslabšala, in v primerih, ko za bolezen
sicer ni mogoče ugotoviti, da so jo povzročile te okoliščine,
vendar je mogoče sklepati, da so vojne razmere precej
vplivale, da se je poslabšala, upošteva ustrezen
odstotek celotne okvare zdravja glede na naravo bolezni
in njen razvoj, trajanje in težo vojnih razmer oziroma
razmer pri opravljanju nalog vojaške službe ter glede
na druge okoliščine, ki so v posameznem primeru
vplivale na bolezen.
Odstotka invalidnosti
iz dokončne odločbe po prejšnjem odstavku zaradi
poslabšanja bolezni, določenega pri prvem ugotavljanju
invalidnosti, pozneje ni mogoče povečati, ne glede na
nadaljnje poslabšanje okvare zdravja.
IV.
INVALIDNINA
20. člen
Invalidnina vojnega
invalida se odmeri v mesečnem znesku po skupini
invalidnosti.
Osnova za odmero
invalidnine vojnega invalida znaša 92.600 tolarjev (v
nadaljnjem besedilu: odmerna osnova).
Mesečni znesek
invalidnine vojnih invalidov I. do X. skupine se odmeri v
odstotku od odmerne osnove in znaša:
Skupina |
Odstotek
|
I. |
100
|
II. |
73
|
III. |
55
|
IV. |
41
|
V. |
29
|
VI. |
18
|
VII. |
14
|
VIII. |
8
|
IX. |
6
|
X. |
4
|
21. člen
Vojni invalid, ki mu
je vojna invalidnost priznana na podlagi amputacije okončin
ali hude okvare njihove funkcije ali pa popolne izgube
vida na obeh očesih kot neposredne posledice dobljene poškodbe
ali bolezni, je upravičen do dodatka za posebno
invalidnost, ki znaša - v odvisnosti od teže, vrste in
vzroka okvare - 6%, 12%, 19% ali 25% odmerne osnove,
oziroma 35% odmerne osnove, če je podana kombinacija
najtežjih okvar zdravja.
V. DODATEK
ZA POMOČ IN POSTREŽBO
22. člen
Pravico do dodatka za
pomoč in postrežbo ima vojni invalid najmanj V.
skupine, ki mu je glede na njegovo celotno invalidnost,
ne glede na njen izvor, neogibno potrebna stalna pomoč
in postrežba za opravljanje osnovnih življenjskih
potreb, ali stalno nadzorstvo, ki je slep ali nepokreten.
23. člen
Vojni invalidi, ki jim
je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za
opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ki so
slepi ali nepokretni, so upravičeni do dodatka za pomoč
in postrežbo I. stopnje.
Vojni invalidi, ki jim
je stalna pomoč in postrežba neogibno potrebna za
opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb ter
tisti vojni invalidi, ki kot težji psihiatrični bolniki
neogibno potrebujejo stalno nadzorstvo, so upravičeni do
dodatka za pomoč in postrežbo II. stopnje.
24. člen
Potreba po stalni pomoči
in postrežbi za opravljanje vseh ali večine osnovnih življenjskih
potreb, potreba po stalnem nadzorstvu ter nepokretnost se
ugotavljajo po kriterijih in merilih, določenih po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
25. člen
Višina dodatka za
pomoč in postrežbo je odvisna od okoliščine, ali je
vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba po
kriterijih iz 23. člena tega zakona na podlagi izključno
ali pretežno vojne invalidnosti ali pa na podlagi izključno
ali pretežno druge invalidnosti.
Višina dodatka za
pomoč in postrežbo I. stopnje je enaka odmerni osnovi,
višina dodatka za pomoč in postrežbo II. stopnje pa 50%
odmerne osnove, če je vojnemu invalidu potrebna pomoč
in postrežba na podlagi izključno ali pretežno vojne
invalidnosti. Vojnim invalidom - upravičencem do dodatka
za pomoč in postrežbo I.stopnje, ki izpolnjujejo še
dodatni pogoj, da so stalno popolnoma inkontinentni za
blato in urin, se dodatek za pomoč in postrežbo I.
stopnje poveča za 25%.
Dodatek za pomoč in
postrežbo se zagotavlja v višini po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, če je vojnemu
invalidu potrebna pomoč in postrežba na podlagi izključno
ali pretežno druge invalidnosti.
V primeru, da je
vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba le na
podlagi skupne invalidnosti, se zagotavlja dodatek za
pomoč in postrežbo v višini iz drugega ali tretjega
odstavka tega člena v odvisnosti od okoliščine, ali
vojni invalid potrebuje pomoč in postrežbo pretežno na
podlagi vojne invalidnosti ali pretežno na podlagi druge
invalidnosti.
Kolikor na potrebo po
pomoči in postrežbi v enaki meri vplivata vojna
invalidnost in druga invalidnost, se šteje, da vojni
invalid potrebuje pomoč in postrežbo pretežno na
podlagi vojne invalidnosti.
V primeru, da je
vojnemu invalidu potrebna pomoč in postrežba tako na
podlagi vojne invalidnosti kot tudi na podlagi druge
invalidnosti, pripada vojnemu invalidu dodatek za pomoč
in postrežbo tiste stopnje in v tisti višini, ki je za
vojnega invalida ugodnejša.
26. člen
Kadar je vojni invalid
- uživalec dodatka za pomoč in postrežbo v
zdravstvenem ali drugem zavodu ali organizaciji, v kateri
ima zagotovljeno potrebno pomoč in postrežbo, nima
pravice do tega dodatka za čas bivanja v zavodu ali
organizaciji.
Določba prejšnjega
odstavka ne velja za čas bivanja vojnega invalida v domu
za starejše.
VI. POVRAČILO
PRISPEVKOV ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE
27. člen
Vojni invalid s
priznano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo je
upravičen do povračila prispevkov od plače, ki jih je
dolžan plačati za osebo, ki mu na podlagi pogodbe o
zaposlitvi zagotavlja pomoč in postrežbo, vendar največ
do višine prispevkov, obračunanih od plače v višini
njegovega dodatka za pomoč in postrežbo, če ne
uveljavlja podobne pravice po drugih predpisih.
VII.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
28. člen
Vojnemu invalidu se
zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v višini
razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v
okviru obveznega zavarovanja.
Vojnemu invalidu - državljanu
Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini,
se v času, ko je na ozemlju Republike Slovenije,
zagotavlja plačilo zdravstvenih storitev v okviru
obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti.
Način povrnitve
vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih uveljavi vojni
invalid iz prejšnjega odstavka, uredita pristojna
organizacija za zdravstveno zavarovanje in ministrstvo,
pristojno za vojne invalide (v nadaljnjem besedilu:
ministrstvo), s pogodbo.
29. člen
Vojni invalid ima
pravico do nadomestila plače do 30. dne začasne zadržanosti
od dela v višini 100% osnove za nadomestilo.
Izplačnik nadomestila
plače med začasno zadržanostjo od dela po prejšnjem
odstavku izplača vojnemu invalidu nadomestilo plače v
višini 100% osnove za nadomestilo, razliko med tem
zneskom in nadomestilom plače, določenim s splošnimi
akti delodajalca in ustrezno kolektivno pogodbo, pa izplačniku
nadomestila plače nadomesti pristojna upravna enota, ki
o pravicah po tem zakonu odloča na prvi stopnji (v
nadaljnjem besedilu: upravna enota).
VIII.
ZDRAVILIŠKO IN KLIMATSKO ZDRAVLJENJE
30. člen
Vojni invalid ima
pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja,
kadar je to potrebno za nadaljnje zdravljenje bolezni, ki
so predpisane kot indikacije za to zdravljenje.
IX.
REHABILITACIJA
1. Poklicna
rehabilitacija
31. člen
Vojni invalid ima
pravico do poklicne rehabilitacije, če glede na
invalidnost, splošno zdravstveno stanje, splošno in
strokovno izobrazbo, starost, možnost zaposlitve in
druge okoliščine izpolnjuje pogoje za uspešno
rehabilitacijo.
32. člen
S poklicno
rehabilitacijo se vojni invalid usposobi za prejšnji ali
kakšen drug, primeren poklic, pridobi strokovno
izobrazbo za poklic ali izpopolni že doseženo strokovno
izobrazbo.
33. člen
Vojni invalid z
nedokončano strokovno izobrazbo in vojni invalid s
strokovno izobrazbo se poklicno rehabilitira tako, da
nadaljuje z usposabljanjem, ali se usposobi za isti ali
za drug poklic, za katerega se zahteva strokovna
izobrazba, ki je enaka izobrazbi, za katero se je izobraževal,
oziroma ki jo je pridobil pred nastankom invalidnosti.
Vojni invalid s
strokovno izobrazbo se lahko poklicno rehabilitira tudi z
izobraževanjem za pridobitev višje strokovne izobrazbe,
kot jo že ima, če se je pred nastankom invalidnosti
izkazal s strokovno sposobnostjo in če je upravičeno
pričakovati, da si bo v rednem roku pridobil tako
izobrazbo.
Vojni invalid, ki mu
je priznana pravica do poklicne rehabilitacije z izobraževanjem,
je upravičen tudi do povračila šolnine, če se izobražuje
v javnem vzgojno izobraževalnem zavodu ali pri pravni
ali fizični osebi, ki opravlja vzgojno izobraževalno
dejavnost kot javno službo.
Vojni invalid, ki je
že poklicno rehabilitiran po tem zakonu, nima pravice,
da bi se z novo poklicno rehabilitacijo usposobil za
poklic, za katerega se zahteva strokovna izobrazba iste
stopnje, kot za poklic, za katerega se je usposobil s
prejšnjo rehabilitacijo.
34. člen
Če vojni invalid ne
more končati poklicne rehabilitacije v določenem roku
zaradi bolezni ali iz drugih opravičljivih razlogov, se
lahko poklicna rehabilitacija podaljša največ za toliko
časa, kolikor je bil vojni invalid zadržan.
Vojnemu invalidu ne
pripadajo pravice iz naslova poklicne rehabilitacije v času,
ko ponavlja letnik ali nadaljuje izobraževanje v okviru
druge smeri izobraževanja, ker ni izpolnil z vzgojno
izobraževalnim programom določenih obveznosti za
napredovanje v naslednji letnik iz razlogov, ki niso
zajeti v prejšnjem odstavku.
Če vojni invalid
zaradi bolezni ali iz drugih opravičljivih razlogov ne
konča rehabilitacije uspešno, je lahko znova poslan na
isto rehabilitacijo.
2.
Oskrbnina
35. člen
Vojni invalid ima v času
poklicne rehabilitacije pravico do oskrbnine.
Osnova za odmero
oskrbnine v tekočem koledarskem letu znaša 50%
usklajene odmerne osnove iz januarja tekočega leta ( v
nadaljnjem besedilu: osnova za oskrbnino).
Oskrbnina je enaka
osnovi za oskrbnino, če vojni invalid ali njegovi družinski
člani nimajo rednih prejemkov, ki bi vplivali na višino
oskrbnine, sicer pa je enaka razliki med osnovo za
oskrbnino in delom prejemkov na družinskega člana,
vendar ne more biti manjša od 10% osnove za oskrbnino.
Glede prejemkov, ki se
upoštevajo pri odmeri oskrbnine, ugotavljanja dela
prejemkov na družinskega člana, načina upoštevanja
spremembe višine prejemkov v preteklem letu in sprememb
v pogledu prejemkov in družinskih članov se uporabljajo
določbe tega zakona o invalidskem dodatku.
36. člen
Vojni invalid, ki mu
je prenehalo delovno razmerje oziroma status zavarovanca
po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in
uveljavlja pravico do poklicne rehabilitacije, lahko
zahteva, da se mu namesto oskrbnine po 35. členu tega
zakona prizna oskrbnina ob pogojih in v višini, ki
veljajo za pravico do nadomestila plače za čas poklicne
rehabilitacije po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju.
37. člen
Če je vojni invalid
na poklicni rehabilitaciji izven kraja svojega stalnega
prebivališča ali kraja zadnje zaposlitve pred nastankom
invalidnosti, se mu oskrbnina, odmerjena po 35. ali 36.
členu tega zakona, poveča za 15% osnove za oskrbnino,
če vzdržuje družino, pa za 30% osnove za oskrbnino
mesečno za vsakega družinskega člana, ki ga preživlja
(tretji odstavek 50.člena tega zakona).
38. člen
Vojni invalid, ki
izpolnjuje pogoje za poklicno rehabilitacijo po tem
zakonu in po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju, lahko po lastni izbiri uveljavi pravico do
poklicne rehabilitacije samo po enem naslovu.
3.
Sofinanciranje prilagoditve prostorov in tehnične opreme
ter delovnega mesta
39. člen
Izdatki za
prilagoditev prostorov in tehnične opreme za potrebe
poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve vojnih
invalidov ter drugi izdatki, potrebni za zagotovitev
zaposlitve vojnim invalidom po končani poklicni
rehabilitaciji, se deloma krijejo iz državnega proračuna,
če se ne zagotavljajo na drugi podlagi oziroma po drugih
predpisih.
4.
Funkcionalne oblike pomoči
40. člen
Vojnemu invalidu, ki
zaradi vojne invalidnosti potrebuje prilagoditev bivalnih
prostorov, instaliranje sanitarne in druge opreme ter
druge tehnične pripomočke, ki mu olajšujejo oskrbo in
nego, omogočajo njegovo mobilnost, varnost, komunikacijo
ali drugače olajšujejo njegovo prizadetost, se lahko
zagotavljajo doplačila k tem stroškom, če se tehnični
pripomočki ne zagotavljajo po predpisih o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ali se
zagotavljajo v nižjem standardu.
Doplačila po prejšnjem
odstavku je mogoče dodeliti na podlagi strokovnega
mnenja o potrebnosti tehničnega pripomočka in ob upoštevanju
premoženjskih razmer in drugih socialnih okoliščin, v
katerih vojni invalid živi.
Doplačilo k stroškom
tehničnega pripomočka - osebnega motornega vozila se
lahko dodeli vojnemu invalidu, ki ima vozniško
dovoljenje ali mu je priznana pravica do dodatka za pomoč
in postrežbo.
Doplačilo k stroškom
nabave motornega vozila znaša do dvanajst odmernih
osnov, veljavnih v času vložitve zahteve, dodeli pa se
lahko največ enkrat v sedmih letih, šteto od dneva vložitve
prejšnje zahteve.
X.
INVALIDSKI DODATEK
1. Pogoji
za pravico do invalidskega dodatka
41. člen
Pravico do
invalidskega dodatka ima vojni invalid I. do V. skupine
ne glede na starost in zmožnost za delo ter vojni
invalid VI. do X. skupine, ki je dopolnil 55 let starosti
ali je trajno popolnoma nezmožen za delo.
Osebe iz prejšnjega
odstavka (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) so upravičene
do invalidskega dodatka, če delež prejemkov na družinskega
člana ne dosega osnove za ugotavljanje pravice do
invalidskega dodatka in za določanje njegove višine (v
nadaljnjem besedilu: osnova).
42. člen
Osnova znaša 45%
usklajene odmerne osnove iz januarja tekočega leta.
43. člen
Vojni invalid I. do V.
skupine, ki izpolnjuje pogoje za poklicno rehabilitacijo,
nima pravice do invalidskega dodatka, dokler ne izpolni
starostnega pogoja za pravico do invalidskega dodatka ali
dokler ne postane trajno popolnoma nezmožen za delo.
2. Odmera
invalidskega dodatka
44. člen
Invalidski dodatek je
enak osnovi, če upravičenec in njegovi družinski člani
nimajo prejemkov, ki bi vplivali na višino invalidskega
dodatka, sicer pa razliki med deležem prejemkov na družinskega
člana in osnovo, vendar ne more znašati manj kot 10%
osnove.
45. člen
Upravičencu, ki
prejema invalidski dodatek in se sam preživlja (v
nadaljnjem besedilu: samohranilec) pripada poleg
invalidskega dodatka dodatek za samohranilce v višini
50% osnove.
Upravičenec do
dodatka za samohranilce obdrži ta dodatek tudi v
primeru, da se zaradi bolezni, starosti ali onemoglosti
preseli k sorodnikom.
Za samohranilca po
prejšnjem odstavku se šteje tisti uživalec
invalidnine, ki nima ožjih družinskih članov in staršev,
ki bi bili v delovnem razmerju ali v pokoju ali bi imeli
kmetijsko zemljišče ali dohodek iz samostojne
dejavnosti, in v svojem gospodinjstvu nima za delo zmožnih
sorodnikov.
46. člen
Na pravico in višino
invalidskega dodatka vplivajo prejemki upravičenca,
njegovega zakonca in prejemki vzdrževanih družinskih članov.
47. člen
Za prejemke se štejejo
dohodki in prejemki, ki jih oseba iz prejšnjega člena
redno prejema v denarju ali v naravi.
Upoštevajo se tako
dohodki in prejemki, ki so viri dohodnine, kot tudi
osebni prejemki, ki niso obdavčljivi, razen invalidnine,
družinske invalidnine in dodatka za posebno invalidnost
po tem zakonu ter dodatka za pomoč in postrežbo,
prejemkov iz naslova rejnine ter oskrbe v tuji družini
in otroškega dodatka.
Od dohodkov oziroma
prejemkov po tem zakonu se odštejejo izplačane preživnine
v višini izvršljivega pravnega naslova.
48. člen
Kot dohodek, ki je vir
dohodnine (dohodki iz dejavnosti, dobiček iz kapitala,
dohodki iz premoženja, dohodki iz premoženjskih pravic),
se upošteva znesek, ki predstavlja osnovo za davek kot
podvrsto dohodnine.
Kot dohodek iz
kmetijstva se upošteva osnova za davek iz kmetijstva, to
je katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč,
ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega
dohodka.
Če je zavezanec oproščen
davka iz kmetijstva, se katastrski dohodek ne upošteva,
če je pri odmeri davka iz kmetijstva priznana davčna
olajšava, pa se katastrski dohodek upošteva v višini,
zmanjšani za odstotek oziroma za znesek priznane davčne
olajšave.
V primeru, da je
kmetijsko zemljišče oddano v zakup, se kot dohodek
zakupnika upošteva katastrski dohodek, zmanjšan za
znesek zakupnine, kot dohodek zakupodajalca pa se upošteva
znesek zakupnine.
49. člen
Prejemki se upoštevajo
v neto zneskih iz decembra preteklega leta.
Plača upravičenca,
zakonca in vzdrževanih družinskih članov se upošteva
v povprečnem neto mesečnem znesku iz preteklega leta.
Letni katastrski
dohodek se upošteva v višini iz preteklega leta, preračunani
na eno dvanajstino, povečani v skladu z
metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za
vojne invalide.
Prejemki iz tujine se
upoštevajo preračunani v tolarje po povprečnem
srednjem deviznem tečaju Banke Slovenije iz meseca
oziroma leta, iz katerega se upoštevajo.
50. člen
Delež prejemkov na
družinskega člana se izračuna tako, da se skupni
prejemki delijo na osebe iz 46. člena tega zakona.
Skupni prejemki se
delijo tudi na druge, za delo nezmožne člane skupnega
gospodinjstva, ki živijo na kmetiji in se preživljajo
izključno iz dohodkov kmetije.
Vzdrževani družinski
člani po tem zakonu so ob pogojih, da so nezmožni za
delo, da živijo z upravičencem v skupnem gospodinjstvu
in da jih ta preživlja, ker nimajo lastnih prejemkov,
ali so njihovi prejemki nižji od zneska najnižje
pokojnine za polno pokojninsko dobo iz decembra
preteklega leta, otroci, posvojenci, pastorki, vnuki brez
staršev ali, če so starši trajno popolnoma nezmožni
za delo, starši, očim, mačeha in posvojitelj.
51. člen
Sprememba v višini
prejemkov v preteklem letu vpliva na pravico do
invalidskega dodatka od 1. januarja tekočega
koledarskega leta.
Novi prejemki se upoštevajo
od prvega dne naslednjega meseca po nastanku spremembe,
izguba prejemkov pa od prvega dne naslednjega meseca, ko
je upravičenec sporočil spremembo upravni enoti.
Sprememba števila družinskih
članov (zakonca in vzdrževanih družinskih članov), ki
ima za posledico povečanje invalidskega dodatka, se upošteva
od prvega dne naslednjega meseca, ko je upravičenec
sporočil spremembo upravni enoti, sprememba števila družinskih
članov, ki ima za posledico zmanjšanje ali izgubo
invalidskega dodatka, pa se upošteva od prvega dne
naslednjega meseca po nastanku.
52. člen
Za trajno popolno
nezmožnega za delo po tem zakonu se šteje vojni invalid
oziroma uživalec družinske invalidnine, pri katerem je
podana trajna izguba delovne zmožnosti.
Za trajno popolno
nezmožnega za delo se po tem zakonu šteje tudi vojni
invalid oziroma uživalec družinske invalidnine za čas,
ko skrbi za enega ali več otrok, mlajših od petnajst
let, ali za starejšega otroka, ki je nezmožen za
samostojno življenje in delo, če sam skrbi za otroke
ter živi z njimi v skupnem gospodinjstvu.
Za nezmožnega za delo
se šteje po tem zakonu otrok, ki glede starosti in šolanja
izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do družinske
invalidnine, vojni invalid I. do V. skupine ter oseba, ki
je dopolnila 55 let starosti.
XI. POPUST
PRI VOŽNJI
53. člen
Vojni invalid ima
pravico do 75% popusta od redne cene vožnje za skupno
pet potovanj letno na ozemlju Republike Slovenije z
vlakom ali avtobusom.
Upravna enota poravna
prevozniku 75% redne cene vožnje, kolikor znaša popust
iz prejšnjega odstavka.
Z enim potovanjem sta
mišljena odhod iz odhodnega v namembni kraj (vožnja tja)
in vrnitev iz namembnega v odhodni kraj ali kakšen drug
kraj (vožnja nazaj).
XII. POVRAČILO
POTNIH STROŠKOV
54. člen
Vojni invalid ima
pravico do povračila potnih stroškov (prevoznih stroškov
ter stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem in
prebivanjem v drugem kraju), kadar ga upravna enota ali
ministrstvo pošlje ali pokliče v drug kraj zaradi
pregleda pred zdravniško komisijo ali zaradi zdraviliškega
in klimatskega zdravljenja po tem zakonu.
Vojni invalid ima v
primerih iz prejšnjega odstavka pravico do povračila
potnih stroškov tudi za spremljevalca, če mu je
priznana pravica do dodatka za pomoč in postrežbo ali
mu je določen spremljevalec za pot na zdraviliško in
klimatsko zdravljenje.
Vojni invalid s
priznano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo ima
pravico do povračila stroškov prehrane in nastanitve za
osebo, ki mu streže in pomaga med zdraviliškim in
klimatskim zdravljenjem v naravnem zdravilišču, če
slednje ne zagotavlja pomoči in postrežbe.
Vojni invalid, ki
uveljavlja pravico do zdravstvenega varstva po 28. členu
tega zakona ima pravico do povračila potnih stroškov v
zvezi z uveljavitvijo te pravice.
55. člen
Vojni invalid ima
pravico do povračila prevoznih stroškov tudi za pot na
poklicno rehabilitacijo v drug kraj, kamor se redno vozi,
če se mu brezplačni prevoz z javnim prevoznim sredstvom
ne zagotavlja po drugih predpisih.
Kadar vojni invalid s
priznano pravico do dodatka za pomoč in postrežbo
uveljavi popust pri vožnji po tem zakonu, ima njegov
spremljevalec pravico do povračila prevoznih stroškov.
56. člen
Povračilo prevoznih
stroškov pripada vojnemu invalidu po ceni prevoza z
javnim prevoznim sredstvom.
Če ni javnega
prevoza, ali ga vojni invalid s priznano pravico do
dodatka za pomoč in postrežbo glede na težo
invalidnosti ne more uporabljati, se povrnejo stroški v
višini, ki jo določi minister, pristojen za vojne
invalide.
XIII. DRUŽINSKA
INVALIDNINA
1. Pogoji
za pravico
57. člen
Družinski člani
padlega borca in vojnega invalida I. do VII. skupine po
njegovi smrti ter družinski člani druge osebe imajo
pravico do družinske invalidnine pod naslednjimi pogoji:
1. osebe iz 1. točke
9. člena - ko dopolnijo starost 55 let, pred dopolnjenim
55. letom starosti pa, če so popolnoma nezmožni za
delo, dokler takšna nezmožnost traja;
2. osebe iz 2. točke
9. člena - do dopolnjenega 15. leta starosti, oziroma če
se šolajo, do konca predpisanega rednega šolanja,
vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti,
izjemoma pa tudi do dopolnjenega 27. leta starosti, če
imajo status študenta, če pa so popolnoma nezmožni za
delo, dokler takšna nezmožnost traja, in če je nezmožnost
nastala pred dopolnjenim 15. letom starosti oziroma pred
koncem rednega šolanja.
Če je šolanje
prekinjeno zaradi bolezni, nosečnosti ali poroda, oseba
iz 2. točke prejšnjega odstavka obdrži pravico do družinske
invalidnine tudi med boleznijo oziroma prekinitvijo
zaradi nosečnosti ali poroda - do dopolnjenega 26. leta
starosti, pa tudi dlje, vendar le za čas, ko ima priznan
status študenta.
Če je oseba iz 2. točke
prvega odstavka tega člena prekinila šolanje zaradi služenja
vojaškega roka ali opravljanja nadomestne civilne službe,
ima v primeru, da se redno šola, pravico do družinske
invalidnine tudi po dopolnjenem 26. letu starosti, vendar
največ toliko časa, za kolikor je prekinila redno šolanje,
medtem ko ji v času služenja vojaškega roka oziroma
opravljanja nadomestne civilne službe pravica do družinske
invalidnine ne pripada.
58. člen
Ne glede na pogoja iz
1. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona ima
zakonec ali razvezani zakonec z enim ali več družinskimi
člani iz 2. točke prvega odstavka 57. člena tega
zakona, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, pravico
do družinske invalidnine kot souživalec z njimi, dokler
ima katerikoli od njih pravico do družinske invalidnine.
Oseba iz prejšnjega
odstavka ima pravico do družinske invalidnine kot
samostojni uživalec tudi v času, ko družinski član iz
2. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona služi
vojaški rok ali opravlja nadomestno civilno službo in
mu pravica do družinske invalidnine ne pripada.
59. člen
Ne glede na pogoja iz
1. točke prvega odstavka 57. člena tega zakona ima
zakonec vojnega invalida, ki je bil ob smrti uživalec
dodatka za pomoč in postrežbo, pravico do družinske
invalidnine, ko dopolni starost 50 let, če je živel z
vojnim invalidom v skupnem gospodinjstvu zadnjih pet let
pred njegovo smrtjo.
60. člen
Če izpolnjujeta
pogoje za pravico do družinske invalidnine razvezani
zakonec in zakonec iz poznejše zakonske zveze, imata
pravico do družinske invalidnine kot souživalca.
61. člen
Osebe iz 3. točke 9.
člena tega zakona imajo pravico do družinske
invalidnine, ko dopolnijo starost 55 let, pred
dopolnjenim 55. letom starosti pa, če so popolnoma nezmožne
za delo.
Družinski člani iz
prejšnjega odstavka imajo pravico do družinske
invalidnine kot souživalci z osebami iz prvega odstavka
57. člena tega zakona, če teh ni, ali če pravice do
družinske invalidnine ne uveljavijo, pa kot samostojni uživalci.
2. Odmera
družinske invalidnine
62. člen
Osnova za odmero družinske
invalidnine po padlem borcu znaša 60% odmerne osnove.
Osnova iz prejšnjega
odstavka se poveča za 10%, če družinsko invalidnino
prejema:
- roditelj padlega
borca, katerega edini otrok je padel v vojni ali v vojaški
agresiji na Republiko Slovenijo v okoliščinah iz 2. člena
tega zakona, če padli borec ni imel potomcev in če
roditelj pozneje ni imel drugih otrok;
- roditelj padlega
borca, ki je imel več otrok in je eden izgubil življenje
v okoliščinah iz 2. člena tega zakona, drugi otroci pa
v okoliščinah iz prve točke prvega odstavka 4. člena,
če nobeden od teh otrok ni imel potomcev in če roditelj
pozneje ni imel drugih otrok;
- roditelj padlega
borca, ki ima enega ali več otrok, ki glede popolne
nezmožnosti za delo izpolnjujejo pogoje za pravico do
družinske invalidnine, če so se redno šolali, če
nobeden od teh otrok ni imel potomcev in če roditelj
pozneje ni imel drugih otrok;
- zakonec padlega
borca, ki nima otrok oziroma ima enega ali več otrok, ki
glede popolne nezmožnosti za delo izpolnjujejo pogoje za
pravico do družinske invalidnine, če so se redno šolali,
če nobeden od teh otrok ni imel potomcev; ali
- otrok padlega borca
brez obeh staršev.
Osnova za odmero družinske
invalidnine po drugi osebi znaša 30% odmerne osnove.
Osnova za odmero družinske
invalidnine po umrlem vojnem invalidu I., II. ali III.
skupine znaša 15% odmerne osnove, osnova za odmero družinske
invalidnine po umrlem vojnem invalidu IV., V., VI. ali
VII. skupine pa znašab 7,5% odmerne osnove.
63. člen
Družinska invalidnina
se odmeri v 50% od osnove za odmero družinske
invalidnine za enega družinskega člana, v 60% od osnove
za dva družinska člana, v 70% od osnove za tri družinske
člane, v 80% od osnove za štiri družinske člane, v 90%
od osnove za pet družinskih članov in v 100% od osnove
za odmero družinske invalidnine za šest ali več družinskih
članov, in pripada družinskim članom v enakih delih.
64. člen
Pravico do družinske
invalidnine ima ob pogojih, predpisanih s tem zakonom,
tudi vojni invalid.
65. člen
Družinski član, ki
izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do družinske
invalidnine po dveh ali več osebah, ima pravico do družinske
invalidnine v nezmanjšanem znesku po vsaki od teh oseb.
XIV.
ZDRAVSTVENO VARSTVO
66. člen
Uživalcu družinske
invalidnine - državljanu Republike Slovenije s stalnim
prebivališčem v tujini, se v času, ko je na ozemlju
Republike Slovenije, zagotavlja zdravstveno varstvo v
obsegu, ki se po predpisih o zdravstvenem varstvu in
zdravstvenem zavarovanju zagotavlja v okviru obveznega
zavarovanja.
Uživalcu družinske
invalidnine - državljanu Republike Slovenije s stalnim
prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki je to pravico
uveljavil kot družinski član padlega borca, je
zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v višini
razlike do polne vrednosti storitev, zagotovljenih v
okviru obveznega zavarovanja.
Uživalcu družinske
invalidnine - državljanu Republike Slovenije s stalnim
prebivališčem v tujini, ki je to pravico uveljavil kot
družinski član padlega borca, je v času, ko je na
ozemlju Republike Slovenije, zagotovljeno plačilo
zdravstvenih storitev v okviru obveznega zavarovanja v
celoti.
Glede načina
povrnitve vrednosti zdravstvenih storitev za državljane
Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini
velja določba tretjega odstavka 28. člena tega zakona.
XV. DRUŽINSKI
DODATEK
1. Pogoji
za pravico
67. člen
Pravico do družinskega
dodatka ima uživalec družinske invalidnine, ki
izpolnjuje pogoje iz 41. člena tega zakona.
Uživalec družinske
invalidnine - zakonec vojnega invalida ima pravico do družinskega
dodatka, ko dopolni 50 let starosti, če je vojni invalid
do smrti prejemal dodatek za pomoč in postrežbo in če
izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 41. člena tega
zakona.
2. Odmera
družinskega dodatka
68. člen
Družinski dodatek se
odmeri na način, določen s tem zakonom za odmero
invalidskega dodatka.
69. člen
Uživalec družinskega
dodatka je upravičen do dodatka za samohranilce ob
enakih pogojih in v enaki višini kot uživalec
invalidskega dodatka.
3. Odmera
družinskega dodatka za souživalce
70. člen
Souživalcem družinske
invalidnine, ki izpolnjujejo pogoje za pravico do družinskega
dodatka, in uživalcem več invalidnin gre en družinski
dodatek.
Če dva ali več souživalcev
družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za pravico do
družinskega dodatka, se družinski dodatek, odmerjen na
način iz 44. člena tega zakona, poveča za vsakega
nadaljnjega souživalca za 50% (za dva nadaljnja souživalca
za 100% itd.).
71. člen
Souživalcem družinske
invalidnine, ki živijo v skupnem gospodinjstvu in je
pravica do družinskega dodatka pri vsakem od njih
odvisna od istih prejemkov, gre družinski dodatek, povečan
po drugem odstavku 70. člena tega zakona, v enakih delih.
Izmed souživalcev družinske
invalidnine, ki živijo ločeno, ali živijo v skupnem
gospodinjstvu, vendar je pravica do družinskega dodatka
pri posameznih souživalcih odvisna od različnih
prejemkov, gre družinski dodatek samo tistim, ki
izpolnjujejo pogoje za pravico do družinskega dodatka.
V primeru, da dva ali
več souživalcev družinske invalidnine iz prejšnjega
odstavka izpolnjuje pogoje za pravico do družinskega
dodatka, se za vsakega od njih izračuna znesek družinskega
dodatka, do katerega bi bili upravičeni kot samostojni uživalci
in ugotovi razmerje med zneski družinskega dodatka ter
izračuna povprečni znesek družinskega dodatka.
Družinski dodatek se
v primeru iz prejšnjega odstavka izračuna tako, da se
povprečni znesek družinskega dodatka poveča po drugem
odstavku 70. člena tega zakona, tako odmerjeni družinski
dodatek pa se nato razdeli med souživalce po deležih,
ustrezno razmerju med zneski družinskega dodatka, ki bi
jim pripadali kot samostojnim uživalcem.
72. člen
Souživalcem družinske
invalidnine pripada samo en dodatek za samohranilce.
Če dva ali več souživalcev
družinske invalidnine izpolnjuje pogoje za dodatek za
samohranilce, pripada vsakemu od njih enak del dodatka.
73. člen
Glede prejemkov, ki se
upoštevajo pri odmeri družinskega dodatka, ugotavljanja
deleža prejemkov na družinskega člana, načina upoštevanja
sprememb v višini prejemkov in sprememb prejemkov ter
družinskih članov se uporabljajo določbe tega zakona o
invalidskem dodatku.
XVI. POVRAČILO
POTNIH STROŠKOV
74. člen
Uživalec družinske
invalidnine ima pravico do povračila potnih stroškov,
kadar ga upravna enota ali ministrstvo pošlje ali pokliče
v drug kraj zaradi pregleda pred zdravniško komisijo.
Uživalec družinske
invalidnine - otrok do dopolnjenega 15. leta starosti, ki
potuje v drug kraj, kamor ga je upravna enota ali
ministrstvo poslalo ali poklicalo zaradi pregleda pred
zdravniško komisijo, ima pravico do povračila potnih
stroškov tudi za spremljevalca.
Uživalec družinske
invalidnine, ki uveljavlja pravico do zdravstvenega
varstva po prvem oziroma tretjem odstavku
66. člena tega
zakona, ima pravico do povračila potnih stroškov v
zvezi z uveljavljanjem te pravice.
XVII.
POSMRTNINA
75. člen
Ob smrti vojnega
invalida imajo družinski člani iz 9. člena tega zakona
pravico do enkratne denarne pomoči v višini razlike med
zneskom posmrtnine, ki jim pripada po predpisih o
zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, in
dvomesečnim zneskom invalidnine, ki je vojnemu invalidu
pripadala ob smrti.
Pravico iz prejšnjega
odstavka je mogoče uveljaviti, če ni uveljavljena
podobna pravica po predpisih o vojnih veteranih.
XVIII.
POVRAČILO STROŠKOV ZA PREVOZ POSMRTNIH
OSTANKOV VOJNEGA
INVALIDA
76. člen
Družinski član ali
druga oseba, ki zagotovi prevoz posmrtnih ostankov
vojnega invalida, ki je umrl izven svojega stalnega
prebivališča - na poti v zdravstveni zavod ali v tem
zavodu ali pri vrnitvi iz zavoda, ima pravico do povračila
stroškov za prevoz posmrtnih ostankov vojnega invalida.
XIX.
PODZAKONSKI AKTI
77. člen
Minister, pristojen za
vojne invalide, izda predpis:
1. kdaj se šteje, da
je vojni invalid, padli borec ali druga oseba preživljala
družinskega člana;
2. o ugotavljanju
odstotka invalidnosti po stopnji okvare zdravja in drugih
pogojih ter merilih za ugotavljanje invalidnosti ter o
vrstah okvar zdravja, ki vojnega invalida upravičujejo
do dodatka za posebno invalidnost;
3. o natančnejših
pogojih za zdraviliško in klimatsko zdravljenje in
trajanju tega zdravljenja;
4. o kriterijih in
merilih za določanje višine sredstev, potrebnih za
namene sofinanciranja prilagoditve prostorov in tehnične
opreme ter delovnega mesta;
5. o višini povračil
stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem in
prebivanjem v drugem kraju;
6. o višini doplačil
za nakup tehničnih pripomočkov;
7. o načinu
uveljavljanja pravice do popusta pri vožnji;
8. o delu izvedencev;
9. o podrobnejših
navodilih o načinu zbiranja podatkov, vodenja zbirk
podatkov in načinu posredovanja osebnih podatkov;
10. o načinu izplačevanja
denarnih prejemkov po tem zakonu in o načinu vodenja
evidenc o izplačilih ter
11. o krajevni
pristojnosti za odločanje o pravicah po tem zakonu v
zvezi z zahtevami tujcev s stalnim prebivališčem v
tujini.
Minister, pristojen za
vojne invalide, predpiše po predhodnem mnenju:
1. ministra,
pristojnega za civilno zaščito, katere naloge iz
tretjega odstavka 3. člena tega zakona predstavljajo
povečano nevarnost za nastanek okvare zdravja,
2. ustrezne
organizacije za rehabilitacijo invalidov, natančnejše
pogoje za dodelitev doplačil ter vrste tehničnih
pripomočkov.
XX.
USKLAJEVANJE ODMERNE OSNOVE
IN INVALIDSKIH
PREJEMKOV
78. člen
Odmerna osnova in mesečni
denarni prejemki po tem zakonu se usklajujejo polletno za
naprej na podlagi uradnih podatkov Zavoda Republike
Slovenije za statistiko o rasti cen življenjskih potrebščin.
O uskladitvah iz prejšnjega
odstavka odloči Vlada Republike Slovenije.
XXI.
PRIDOBITEV, UŽIVANJE IN IZGUBA PRAVIC
79. člen
Pravice po tem zakonu
gredo upravičencem od prvega dne naslednjega meseca po
vložitvi zahteve.
80. člen
Državljan Republike
Slovenije lahko po lastni izbiri uveljavlja in uživa
pravice po tem zakonu ali po drugih predpisih, če ni z
meddržavnim sporazumom drugače določeno.
Tujec lahko uveljavlja
in uživa pravice po tem zakonu, če statusa in pravic ne
more uveljavljati v tuji državi.
81. člen
Če vojni invalid na
podlagi invalidnosti, ki je podlaga za priznanje tega
statusa, pridobi tudi pravico do invalidnine ali pravico
do invalidske pokojnine po predpisih o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju brez pokojninske dobe ali ob
dopolnjeni pokojninski dobi, krajši od petih let, lahko
po lastni izbiri uživa pravico do invalidnine in dodatka
za posebno invalidnost po tem zakonu ali pravico do
invalidnine oziroma pravico do invalidske pokojnine po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Vojni invalid, ki izbere in uživa pravico do invalidnine
ali pravico do invalidske pokojnie po predpisih o
pokojninskem in invalidskem zavarovanju, lahko uveljavi
druge pravice po tem zakonu, razen pravice do invalidnine
in dodatka za posebno invalidnost.
Če vojni invalid
pridobi pravico do invalidnine ali pravico do invalidske
pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju na podlagi nove invalidnosti, na katero je
vplivala njegova prejšnja vojna invalidnost, še naprej
uživa pravico do invalidnine in dodatka za posebno
invalidnost po tem zakonu ob pogoju, da je bil najmanj
pet let v delovnem razmerju s polnim delovnim časom ali
je imel status zavarovanca na drugi podlagi, preden je
nastala nova invalidnost.
82. člen
Če uživalec družinske
invalidnine pridobi tudi pravico do družinske pokojnine
po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
pa umrli vojni invalid - prejemnik invalidske pokojnine
ni izpolnjeval pogojev za kumuliranje pravic iz 81. člena
tega zakona oziroma oseba, umrla v okoliščinah za
priznanje statusa vojnega invalida po tem zakonu, do
smrti ni dopolnila najmanj pet let pokojninske dobe,
lahko po lastni izbiri uživa pravico do družinske
invalidnine po tem zakonu ali pravico do družinske
pokojnine po predpisih o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju.
83. člen
Uživalec dodatka za
pomoč in postrežbo po tem zakonu lahko po lastni izbiri
uživa pravico do tega dodatka samo po tem zakonu ali po
drugem predpisu.
84. člen
Uživalci pravic po
tem zakonu so dolžni v petnajstih dneh prijaviti upravni
enoti vsako spremembo, ki vpliva na uveljavljanje in
prenehanje pravic.
85. člen
Pravice po tem zakonu
trajajo, dokler uživalec izpolnjuje pogoje, ki so s tem
zakonom predpisani za pridobitev in uživanje teh pravic.
Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka se začeta poklicna rehabilitacija
in prejemanje oskrbnine lahko nadaljujeta do konca
rehabilitacije, vendar največ še dve leti, če gre za
invalida, ki je med rehabilitacijo izgubil status vojnega
invalida, ker se mu je invalidnost zmanjšala pod določeni
minimum.
Uživalcu invalidskega
ali družinskega dodatka s stalnim prebivališčem v
Republiki Sloveniji, ki biva v tujini dalj kot tri
mesece, se izplačevanje dodatka ustavi za ves čas
bivanja v tujini. Dodatek se začne ponovno izplačevati,
ko se vrne iz tujine.
86. člen
Invalidnina in družinska
invalidnina, dodatek za posebno invalidnost, dodatek za
pomoč in postrežbo, invalidski dodatek in družinski
dodatek ter oskrbnina se izplačujejo v mesečnih zneskih
za nazaj.
Mesečni denarni
prejemki po tem zakonu dospejo v izplačilo zadnjega dne
v mesecu, za katerega se opravi izplačilo.
87. člen
Pravic po tem zakonu
ni mogoče prenesti na drugega.
Denarni prejemki, ki
so že zapadli v plačilo, pa ob smrti uživalca pravice
še niso izplačani, se lahko podedujejo in izplačajo
dedičem na podlagi ustreznih dokazil.
88. člen
S sklenitvijo zakonske
zveze izgubijo pravico do družinske invalidnine:
1. zakonec in
razvezani zakonec, razen če sta pravico do družinske
invalidnine pridobila ali obdržala zaradi popolne nezmožnosti
za delo,
2. otroci, razen če
so to pravico pridobili ali obdržali zaradi popolne
nezmožnosti za delo ali če se oba zakonca redno šolata.
Uživalcu družinske
invalidnine, ki je to pravico pridobil zaradi popolne
nezmožnosti za delo, prenehajo pravica do
družinske invalidnine
in druge pravice po tem zakonu z dnem, ko sklene delovno
razmerje, razen če izpolnjuje starostni pogoj za
uveljavitev pravice do družinske invalidnine.
XXII.
POSTOPEK ZA UVELJAVLJANJE PRAVIC
1.
Pristojnosti
89. člen
O pravicah po tem
zakonu odloča na prvi stopnji upravna enota, pristojna
za vojne invalide (v nadaljnjem besedilu: upravna enota).
O pritožbah zoper
odločbe upravne enote odloča ministrstvo, pristojno za
vojne invalide (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Nadzorstvo in
strokovno pomoč pri delu upravnih enot zagotavlja
ministrstvo.
2. Uporaba
predpisov
90. člen
V postopku za
uveljavljanje pravic po tem zakonu se uporabljajo določbe
zakona o splošnem upravnem postopku, če s tem zakonom
ni drugače določeno.
3. Uvedba
postopka in odločanje
91. člen
Pravice po tem zakonu
se uveljavljajo na zahtevo stranke.
Postopek za
ugotavljanje pravice in odmero višine oskrbnine ter
invalidskega in družinskega dodatka na podlagi sprememb
v višini prejemkov ali novega dejanskega stanja v skladu
s 35., 51. in 73. členom tega zakona uvede upravna enota
po uradni dolžnosti.
Upravna enota po
uradni dolžnosti vodi postopek za izdajo nove odločbe o
pravicah vojnega invalida, ki mu je odstotek invalidnosti
ugotovljen začasno, oziroma o pravicah uživalca družinske
invalidnine, ki mu je pravica do družinske invalidnine
ugotovljena začasno, na podlagi začasne nezmožnosti za
delo.
Odločba iz prejšnjega
odstavka ima pravni učinek od prvega dne naslednjega
meseca po poteku veljavnosti odločbe, s katero sta bila
odstotek invalidnosti oziroma nezmožnost za delo začasno
ugotovljena.
Če vojni invalid
oziroma uživalec družinske invalidnine ne pride na
pregled ali kako drugače onemogoči izvedbo postopka, se
šteje, da je umaknil zahtevo za uveljavitev pravic po
tem zakonu, in se postopek ustavi.
92. člen
Upravni organ za
obrambne zadeve oziroma upravni organ za notranje zadeve,
pristojen za osebo, ki je v okoliščinah iz 3. člena
tega zakona dobila poškodbo ali bolezen, zaradi katere
je pri njej nastala okvara zdravja, oziroma ki je v
navedenih okoliščinah izgubila življenje ali umrla,
izda osebi, ki izkaže pravni interes, potrdilo o okoliščinah,
v katerih se je oseba poškodovala ali zbolela, izgubila
življenje ali umrla, zaradi uveljavljanja pravic po tem
zakonu.
93. člen
Če nastanejo pri
vojnem invalidu spremembe, ki vplivajo na pravice, določene
z dokončno odločbo, lahko vojni invalid vloži zahtevo
za ugotavljanje novega odstotka invalidnosti v zvezi z
nastalo spremembo po enem letu od izdaje dokončne odločbe.
94. člen
Če nastanejo pri
vojnem invalidu spremembe, ki vplivajo na pravice, določene
z dokončno odločbo, zaradi katerih določena pravica po
tem zakonu preneha ali se obseg pravice zmanjša, ta
pravica preneha ali se spremeni s prvim dnem naslednjega
meseca po nastanku spremembe.
Postopek po prejšnjem
odstavku uvede upravna enota po uradni dolžnosti.
95. člen
O pravicah po tem
zakonu odloča upravna enota po opravljeni reviziji odločbe
o priznanju statusa vojnega invalida oziroma priznanju
pravice do družinske invalidnine oziroma po dokončnosti
odločbe, s katero je zavrnjena zahteva za priznanje
statusa vojnega invalida ali za priznanje pravice do družinske
invalidnine.
96. člen
Zahteva za priznanje
statusa vojnega invalida na podlagi okvare zdravja, ki je
nastala zaradi bolezni, se lahko vloži najkasneje v
petih letih po domnevnem nastanku bolezni.
Dejstvo, da je okvara
zdravja nastala zaradi bolezni, se ugotavlja na podlagi
medicinske dokumentacije o zdravljenju.
4.
Izvedenci
97. člen
Odstotek invalidnosti,
upravičenost do dodatka za posebno invalidnost, dodatka
za pomoč in postrežbo, zdraviliškega in klimatskega
zdravljenja ter nezmožnost za delo kot pogoje za
uveljavitev pravic po tem zakonu ugotavlja upravna enota
oziroma ministrstvo na podlagi izvida in mnenja pristojne
zdravniške komisije.
Izpolnjevanje pogojev
in način poklicne rehabilitacije ter potrebnost
prilagoditve prostorov in tehnične opreme zaradi
poklicne rehabilitacije oziroma zaposlitve vojnih
invalidov ugotavlja upravna enota oziroma ministrstvo na
podlagi izvida in mnenja ustrezne organizacije za
rehabilitacijo invalidov, potrebnost tehničnih pripomočkov
pa ugotavlja upravna enota na podlagi izvida in mnenja
pristojne zdravniške komisije in ministrstvo na podlagi
izvida ter mnenja ustrezne organizacije za rehabilitacijo
invalidov.
98. člen
Zdravniška komisija
prve stopnje, ki da izvid in mnenje upravni enoti, ima
tri člane zdravnike.
Minister, pristojen za
vojne invalide (v nadaljnjem besedilu: minister), imenuje
člane zdravniške komisije prve stopnje in določi sedež
in delovno območje komisije.
99. člen
Zdravniška komisija
druge stopnje, ki da izvid in mnenje ministrstvu, ima pet
članov zdravnikov specialistov.
Minister imenuje člane
zdravniške komisije druge stopnje.
5. Pravna
sredstva
100. člen
Zoper odločbe upravne
enote je dovoljena pritožba.
101. člen
Za odločbo, s katero
se prizna status vojnega invalida, pravica do invalidnine
in družinske invalidnine, dodatka za posebno
invalidnost, dodatka za pomoč in postrežbo,
invalidskega in družinskega dodatka oziroma katera od
pravic v okviru pravice do rehabilitacije, je obvezna
revizija.
Revizijo opravi
ministrstvo.
Revizija zadrži izvršitev
odločbe, razen odločbe, s katero je priznana pravica do
invalidskega in družinskega dodatka ter poklicne
rehabilitacije in oskrbnine.
Če je zoper odločbo
prve stopnje vložena pritožba, se o reviziji in o pritožbi
odloči z isto odločbo.
Če zoper odločbo iz
prvega odstavka tega člena ni vložena pritožba, jo
upravna enota v osmih dneh od dneva, ko poteče rok za
pritožbo, predloži skupaj s spisi zadeve ministrstvu.
102. člen
Ob reviziji lahko da
ministrstvo k odločbi soglasje, lahko jo odpravi ali
razveljavi in samo odloči o stvari ali zadevo vrne
upravni enoti v ponovni postopek.
Ministrstvo ob
reviziji odpravi ali razveljavi odločbo prve stopnje in
praviloma samo odloči o stvari v korist ali v škodo
stranke, če ugotovi, da so bila na prvi stopnji
nepopolno ali napačno ugotovljena dejstva ali da v
postopku niso bila upoštevana pravila postopka, ki bi
lahko vplivala na odločitev o stvari, ali če ugotovi,
da so bili na prvi stopnji zmotno ocenjeni dokazi ali da
je bil iz ugotovljenih dejstev napravljen napačen sklep
glede dejanskega stanja ali pa napačno uporabljen
predpis, na podlagi katerega je bilo o stvari odločeno.
103. člen
Če zoper odločbo
upravne enote, za katero je obvezna revizija, ni vložena
pritožba, revizija pa ni opravljena v treh mesecih od
dneva, ko je ministrstvo prejelo zadevo, se šteje, da je
revizija opravljena in da je k odločbi dano soglasje.
Šteje se, da je
revizija opravljena v roku iz prejšnjega odstavka, če
je bila odločba, izdana ob reviziji, v tem roku
odposlana upravni enoti zaradi vročitve stranki.
Če zdravniška
komisija druge stopnje pošlje na dodatne medicinske
preiskave osebo, na katero se nanaša odločba, ki je v
postopku revizije, začne rok iz prvega odstavka tega člena
teči od dneva, ko je ministrstvo prejelo izvid in mnenje
zdravniške komisije.
104. člen
Postopek za odločanje
o pravicah po tem zakonu, končan z odločbo, zoper
katero ni rednega pravnega sredstva v upravnem postopku,
se lahko obnovi tudi po rokih, ki so določeni za obnovo
postopka v zakonu, ki ureja splošni upravni postopek.
Pravice, ugotovljene z
odločbo, izdano v obnovi postopka, pripadajo od prvega
dne naslednjega meseca po vložitvi predloga za obnovo
postopka.
105. člen
Odločbo o pravicah po
tem zakonu, ki je postala v upravnem postopku dokončna,
je mogoče razveljaviti po nadzorstveni pravici, če je
bil z njo prekršen materialni zakon v korist
posameznika, in sicer najpozneje v petih letih od dneva,
ko je postala odločba dokončna.
6. Izvršitev
odločbe
106. člen
Odločbe, s katerimi
so priznane pravice po tem zakonu, izvršujejo upravne
enote po uradni dolžnosti.
107. člen
Stroške postopka za
uveljavljanje pravic po tem zakonu nosi organ, ki vodi
postopek.
108. člen
V postopku za
uveljavljanje pravic po tem zakonu se ne plačujejo takse.
XXIII.
ZAGOTAVLJANJE DENARNIH SREDSTEV
ZA UVELJAVLJANJE IN UŽIVANJE
PRAVIC
109. člen
Sredstva za
uveljavljanje in uživanje pravic po tem zakonu se
zagotavljajo v državnem proračunu.
XXIV.
NADZOR
110. člen
Minister spremlja in
nadzoruje izvajanje tega zakona in predpisov, izdanih na
njegovi podlagi ter daje upravnim enotam obvezna navodila
za opravljanje zadev, za katere so pooblaščene po tem
zakonu.
Ministrstvo opravlja
finančni nadzor in inšpekcijske zadeve v zvezi z
uporabo finančnih sredstev, namenjenih za uveljavljanje
pravic po tem zakonu.
Upravne enote morajo
pošiljati ministrstvu poročila o izvajanju tega zakona
in na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov ter
poročila o porabi sredstev za uveljavljanje pravic po
tem zakonu.
XXV. ZBIRKE PODATKOV
111. člen
Za zbiranje, obdelavo,
hrambo, posredovanje in uporabo podatkov, vsebovanih v
zbirkah podatkov, se uporabljajo določbe zakona, ki
ureja varstvo osebnih podatkov.
112. člen
Zbirke podatkov iz
prejšnjega člena vsebujejo naslednje osebne podatke:
1. ime in priimek
upravičenca in njegovega zakonitega zastopnika;
2. državljanstvo;
3. enotno matično številko
občana;
4. rojstne podatke;
5. podatke o prebivališču;
6. podatke o
invalidnosti: vrsti in skupini;
7. podatke o
invalidskih prejemkih: vrsti in višini.
113. člen
Zbirke podatkov iz
prejšnjega člena vodijo in vzdržujejo upravne enote,
uporablja in hrani pa jih tudi ministrstvo zaradi
opravljanja nalog v skladu s tem zakonom.
114. člen
Osebni podatki iz 112.
člena tega zakona se shranjujejo v zbirkah podatkov kot
trajni.
115. člen
Državni organi,
zavodi, organizacije in delodajalci, ki razpolagajo s
podatki, potrebnimi za odločanje po tem zakonu, so dolžni
te podatke posredovati ministrstvu oziroma upravnim
enotam, ki odločajo o pravicah po tem zakonu.
XXVI.
POVRNITEV NEUPRAVIČENO PRIDOBLJENIH PREJEMKOV
116. člen
Komur je bil izplačan
denarni prejemek po tem zakonu, do katerega ni imel
pravice, mora vrniti prejeti znesek:
1. če je na podlagi
nepravilnih podatkov, za katere je vedel ali bi moral
vedeti, da so nepravilni, ali na kakšen drug protipraven
način dobil denarni prejemek po tem zakonu, do katerega
ni imel pravice, ali je dobil večji prejemek, kot mu je
pripadal;
2. če je uveljavil
denarni prejemek zaradi tega, ker ni prijavil nastalih
sprememb, ki vplivajo na izgubo, ali obseg kakšne
pravice, čeprav je vedel ali bi moral vedeti zanje;
3. če je prejel večji
denarni znesek, kot mu je bil določen z odločbo.
Terjatev iz prejšnjega
odstavka zastara po roku, določenem z zakonom, ki ureja
zastaranje za to vrsto terjatev.
Zastaralni roki iz
prejšnjega odstavka začnejo teči od dneva, ko postane
v upravnem postopku dokončna odločba, s katero je
ugotovljeno, da izplačani prejemek ne pripada ali
pripada v manjšem obsegu (1. in 2. točka prvega
odstavka tega člena) oziroma od dneva, ko je bilo izvršeno
zadnje nepravilno izplačilo (3. točka prvega odstavka
tega člena).
Ob pogojih iz prvega
odstavka tega člena obstaja terjatev države nasproti
osebi ne glede na to, ali je bila odločba, s katero je
bila tej osebi priznana določena pravica, odpravljena
ali razveljavljena.
117. člen
Če upravna enota
oziroma ministrstvo ugotovi, da je bil osebi izplačan
denarni prejemek, do katerega ni imela pravice, o višini
preveč izplačanega denarnega prejemka obvesti to osebo
in jo pozove, da ga povrne v določenem roku.
XXVII.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
118. člen
Državljanu Republike
Slovenije, ki je na dan 25. junija 1991 služil vojaški
rok, se za opravljanje vojaške dolžnosti po tem zakonu
šteje tudi čas v JLA do odpusta, vendar najdlje do 18.
oktobra 1991.
119. člen
Državljan Republike
Slovenije, ki je po predpisih o vojaških invalidih, o
civilnih invalidih vojne oziroma o varstvu žrtev vojaške
agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 (v nadaljnjem
besedilu: predpisi o vojaških invalidih in o civilnih
invalidih vojne v ustreznem sklonu) do uveljavitve tega
zakona uveljavil status in pravice vojaškega invalida
ali civilnega invalida vojne na podlagi odločbe, ki jo
je izdal pristojni upravni organ Republike Slovenije ali
na podlagi odločbe, ki jo je izdal pristojni upravni
organ katere od drugih republik nekdanje SFRJ, ki se je v
Republiki Sloveniji izvrševala na dan 25.6.1991, obdrži
status vojaškega invalida oziroma civilnega invalida
vojne, pravice vojnega invalida pa ob pogojih in v
obsegu, predpisanimi s tem zakonom.
Družinski član, ki
mu je bila priznana pravica do družinske invalidnine po
predpisih o vojaških invalidih ali o civilnih invalidih
vojne do uveljavitve tega zakona, uživa tudi po
uveljavitvi tega zakona pravice, ki jih ima uživalec družinske
invalidnine, ob pogojih in v obsegu, predpisanimi s tem
zakonom.
120. člen
Vojaškim invalidom,
članom družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne
Jugoslavije, družinskim članom oseb, umrlih v okoliščinah
za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida in
družinskim članom umrlih vojaških invalidov s stalnim
prebivališčem v Deželi Furlaniji-Julijski krajini v
Republiki Italiji in v Deželi Koroški v Republiki
Avstriji se zagotavlja status vojnega invalida, pravice
vojnega invalida oziroma pravice družinskih članov pa
ob pogojih in v obsegu, določenem s tem zakonom za državljane
Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v tujini.
Vojaškim invalidom,
članom družin padlih borcev narodnoosvobodilne vojne
Jugoslavije, družinskim članom oseb, umrlih v okoliščinah
za priznanje statusa mirnodobnega vojaškega invalida in
družinskim članom umrlih vojaških invalidov - tujcem,
ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji
neprekinjeno od 25.6.1991 in so jim bili status in
pravice priznane na podlagi odločbe, ki jo je izdal
pristojni upravni organ Republike Slovenije, ali na
podlagi odločbe, ki jo je izdal pristojni upravni organ
katere od drugih republik nekdanje SFRJ, ki pa se je v
Republiki Sloveniji izvrševala na dan 25.6.1991, se
zagotavlja status vojnega invalida, pravice vojnega
invalida oziroma pravice družinskih članov pa ob
pogojih in v obsegu, predpisanimi s tem zakonom za državljane
Republike Slovenije.
121. člen
Zahteve za priznanje
statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma
civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi
bolezni ali poslabšanja bolezni, dobljene v okoliščinah
za priznanje statusa vojaškega vojnega invalida oziroma
civilnega invalida vojne do uveljavitve tega zakona ter
zahteve za priznanje pravic družinskim članom osebe, ki
je umrla zaradi posledic bolezni, dobljene v takšnih
okoliščinah, po uveljavitvi tega zakona ni več mogoče
vložiti.
Ne glede na določbo
prejšnjega odstavka je zahtevo za priznanje statusa in
pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega
invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni
ali poslabšanja bolezni, dobljene ob vojaški agresiji
na Republiko Slovenijo v letu 1991 ter zahtevo za
priznanje pravic družinskim članom osebe, ki je umrla
zaradi posledic bolezni, dobljene v teh okoliščinah,
mogoče vložiti najkasneje v dveh letih od uveljavitve
tega zakona.
Zahtevo za priznanje
statusa in pravic vojaškega mirnodobnega invalida na
podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja
bolezni, dobljene v okoliščinah za priznanje statusa
vojaškega mirnodobnega invalida do uveljavitve tega
zakona, je mogoče vložiti najkasneje v dveh letih od
uveljavitve tega zakona.
Zahteva iz prejšnjega
odstavka osebe, ki po predpisih, veljavnih do uveljavitve
tega zakona, statusa mirnodobnega vojaškega invalida ni
mogla uveljaviti zaradi prenizkega odstotka invalidnosti,
je ne glede na določbo prvega odstavka 97. člena tega
zakona pravočasna, če je bila prva zahteva vložena v
tem roku.
122. člen
Z uveljavitvijo
enotnih kriterijev za ocenjevanje vseh vrst invalidnosti
v Republiki Sloveniji se odstotek invalidnosti vojnih
invalidov ugotavlja po teh kriterijih.
Odstotki invalidnosti
vojnih invalidov, ki bodo ta status uveljavili do
uveljavitve enotnih kriterijev iz prejšnjega odstavka,
se ne prevedejo.
123. člen
O višini invalidnine
in o pravici in višini dodatka za posebno invalidnost in
dodatka za pomoč in postrežbo vojaških invalidov
oziroma civilnih invalidov vojne, ki so uveljavili status
vojaškega invalida ali civilnega invalida vojne in
pravico do osebne invalidnine, pravico do ortopedskega
dodatka oziroma pravico do dodatka za postrežbo in tujo
pomoč po predpisih o vojaških invalidih in o civilnih
invalidih vojne do uveljavitve tega zakona, odločijo
upravne enote po določbah tega zakona v šestih mesecih
po njegovi uveljavitvi.
O višini družinske
invalidnine družinskih članov, ki so uveljavili pravico
do družinske invalidnine ali pravico do civilne
invalidnine po predpisih o vojaških invalidih ali o
civilnih invalidih vojne do uveljavitve tega zakona, odločijo
upravne enote po določbah tega zakona v šestih mesecih
po njegovi uveljavitvi.
O pravici in višini
družinske invalidnine družinskih članov, ki so obdržali
pravico do civilne invalidnine po drugem odstavku 14. člena
zakona o civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št.
56/92), pa niso izpolnjevali pogojev za pravico do družinske
invalidnine, odločijo upravne enote po določbah tega
zakona v šestih mesecih po njegovi uveljavitvi.
Kadar si je pri odločanju
o pravicah po tem členu upravna enota oziroma - v
postopku o pritožbi oziroma ob reviziji - ministrstvo
dolžno pridobiti izvid in mnenje zdravniške komisije,
mora biti izvid in mnenje podano praviloma po opravljenem
osebnem pregledu stranke.
124. člen
O pravici in višini
invalidskega dodatka vojaških invalidov oziroma civilnih
invalidov vojne, ki so uveljavili pravico do invalidskega
dodatka do uveljavitve tega zakona in o pravici in višini
družinskega dodatka družinskih članov, ki so
uveljavili pravico do invalidskega dodatka ali družinskega
dodatka do uveljavitve tega zakona, odločijo upravne
enote po določbah tega zakona ne glede na določbo
prvega odstavka 41. člena tega zakona v šestih mesecih
po njegovi uveljavitvi.
Družinskim članom,
ki jim je bil po drugem odstavku 16. člena zakona o
civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92)
odmerjen invalidski dodatek ali družinski dodatek, čeprav
niso uveljavili pravice do družinske invalidnine, se
odloči o pravici do družinskega dodatka in o njegovi višini
po prejšnjem odstavku samo v primeru, da je družinski
član do uveljavitve tega zakona uveljavil pravico do družinske
invalidnine, v nasprotnem primeru pa jim pravica do
invalidskega dodatka ali družinskega dodatka preneha z
dnem uveljavitve tega zakona.
125. člen
Vojaški invalidi in
civilni invalidi vojne ter uživalci družinske
invalidnine, ki so uveljavili pravico do dodatka za
postrežbo in tujo pomoč poleg invalidskega dodatka do
uveljavitve tega zakona, obdržijo pravico do dodatka za
pomoč in postrežbo, ki se jim zagotavlja v višini po
predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
dokler prejemajo invalidski dodatek oziroma družinski
dodatek, kolikor te pravice ne morejo uveljaviti po
drugih predpisih.
126. člen
Upravna enota po
uradni dolžnosti izpelje postopke za ugotovitev
sposobnosti za poklicno rehabilitacijo vojaških
invalidov in civilnih invalidov vojne I. do V. skupine,
ki so uveljavili pravico do invalidskega dodatka do
uveljavitve tega zakona, pa do tega dne še niso
dopolnili 40 let starosti, v šestih mesecih po
uveljavitvi tega zakona.
Invalidu iz prejšnjega
odstavka, za katerega se ugotovi, da je sposoben za
poklicno rehabilitacijo, preneha pravica do invalidskega
dodatka z dnem, od katerega mu gre pravica do oskrbnine
med poklicno rehabilitacijo.
Invalidu iz prvega
odstavka tega člena, ki ne vloži zahteve za priznanje
pravice do poklicne rehabilitacije v enem mesecu po
izdaji izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije o
njegovi sposobnosti za poklicno rehabilitacijo, upravna
enota po uradni dolžnosti odloči o prenehanju pravice
do invalidskega dodatka s prvim dnem naslednjega meseca
po izteku enomesečnega roka.
127. člen
O pravici do oskrbnine
in o njeni višini vojaških invalidov oziroma civilnih
invalidov vojne ter oseb, ki zaradi prenizkega odstotka
invalidnosti niso mogle uveljaviti statusa mirnodobnega
vojaškega invalida po predpisih o vojaških invalidih,
ki so uveljavili pravico do oskrbnine po predpisih o vojaških
invalidih in predpisih o civilnih invalidih vojne do
uveljavitve tega zakona, odloči upravna enota v enem
mesecu po uveljavitvi tega zakona.
128. člen
Vojaškemu invalidu
oziroma civilnemu invalidu vojne, ki je uveljavil pravico
do osebnega motornega vozila ali pravico do denarnega
povračila ob nakupu osebnega motornega vozila po zakonu
o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin
padlih borcev (Uradni list SFRJ, št. 68/81, 41/83, 75/85,
44/89, 87/89, 20/90 in 42/90) oziroma po zakonu o
civilnih invalidih vojne (Uradni list RS, št. 56/92),
upravna enota lahko dodeli doplačilo k stroškom nabave
osebnega motornega vozila po 40.členu tega zakona po
sedmih letih od dneva prevzema prej prejetega oziroma
kupljenega vozila.
Vojaškemu invalidu
oziroma civilnemu invalidu vojne, ki je po predpisih o
vojaških invalidih oziroma po predpisih o civilnih
invalidih vojne uveljavil pravico do posebnega pripomočka
za slepe vojaške invalide oziroma civilne invalide
vojne, upravna enota lahko dodeli doplačilo k stroškom
istovrstnega tehničnega pripomočka po preteku dobe
trajanja, določene s podzakonskim aktom, veljavnim do
uveljavitve tega zakona za dodelitev pripomočka ali
denarnega povračila za kupljeni pripomoček.
129. člen
O zahtevah za
priznanje statusa in pravic vojaškega invalida oziroma
civilnega invalida vojne ter pravic družinskih članov,
vloženih pred uveljavitvijo tega zakona, ki še niso
pravnomočno rešene, odloči upravna enota po predpisih,
ki so veljali oziroma so se uporabljali do uveljavitve
tega zakona.
130. člen
Prehod na nov način
izplačevanja denarnih prejemkov po tem zakonu izvedejo
upravne enote s postopnim pomikanjem izplačil v dveh
letih od dneva uveljavitve tega zakona.
131. člen
Minister izda izvršilne
predpise v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Do izdaje izvršilnih
predpisov iz prejšnjega odstavka se uporabljajo izvršilni
predpisi, ki so veljali oziroma so se uporabljali do
uveljavitve tega zakona, kolikor niso v nasprotju s tem
zakonom, in sicer:
1. pravilnik o
ugotavljanju odstotka vojaške invalidnosti (Uradni list
SFRJ, št. 7/82, 14/84, 14/84 - popr.);
2. pravilnik o okvarah
organizma, na podlagi katerih ima vojaški invalid
pravico do ortopedskega dodatka in razvrstitvi teh okvar
v stopnje (Uradni list SFRJ, št. 7/82);
3. pravilnik o okvarah
organizma, na podlagi katerih ima vojaški invalid
pravico do osebnega motornega vozila, in o vrsti
motornega vozila (Uradni list SFRJ, št. 7/82, 14/84, 52/86,
41/87, 21/88 in Uradni list RS, št. 74/94);
4. pravilnik o višini
povračila za hrano in nastanitev med potovanjem in med
prebivanjem v drugem kraju ter pogojih za njegovo
uveljavljanje (Uradni list SFRJ, št. 7/82, 2/85 in 11/86);
5. pravilnik o
posebnih pripomočkih za vojaške invalide (Uradni list
SFRJ, št. 19/83 in 11/86 in Uradni list RS, št. 18/94);
6. pravilnik o načinu
uveljavljanja in uživanja pravice do brezplačne in znižane
vožnje (Uradni list SFRJ, št. 7/82);
7. pravilnik o
zdraviliškem in klimatskem zdravljenju vojaških
invalidov (Uradni list SFRJ, št. 30/86 in 9/90);
8. pravilnik o delu
zdravniških komisij v postopku za uveljavljanje pravic
po zakonu o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin
padlih borcev (Uradni list SFRJ, št. 7/82);
9. pravilnik o izplačevanju
denarnih prejemkov, predpisanih z zakoni, ki urejajo
temeljne pravice borcev, vojaških invalidov in družin
padlih borcev, in o vodenju evidence o izplačilih (Uradni
list SFRJ, št. 15/84 in 70/86);
10. pravilnik o načinu
izplačevanja invalidskih prejemkov po predpisih o vojaških
invalidih in predpisih o civilnih invalidih vojne ter o
kontroli izplačil (Uradni list SRS, št. 45/88);
11. navodilo o vsebini
in načinu vodenja evidence o uživalcih denarnih
prejemkov po zakonu o vojaških invalidih in zakonu o
civilnih invalidih vojne (Uradni list SRS, št. 45/88);
12. odredba o določitvi
organov, ki sta krajevno pristojna za odločanje o
zahtevah glede pravic tujcev, ki imajo stalno prebivališče
v tujini (Uradni list RS, št. 24/93).
132. člen
Z dnem, ko začne
veljati ta zakon, se preneha uporabljati zakon o
temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih
borcev (Uradni list SFRJ, št. 68/81, 41/83, 75/85, 44/89,
87/89, 20/90 in 42/90) in prenehajo veljati zakon o vojaških
invalidih (Uradni list SRS, št. 30/78, 12/85, 11/88 in
Uradni list RS, št. 5/90), zakon o civilnih invalidih
vojne (Uradni list RS, št. 56/92) in zakon o varstvu žrtev
vojaške agresije na Republiko Slovenijo v letu 1991 (Uradni
list RS, št. 12/91-I).
133. člen
Ta zakon začne
veljati 1. januarja 1996.
Št. 546-03/89-1/17
Ljubljana, dne 17.
oktobra 1995
|
|