STATUT ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO

Na podlagi 9. in 11. člena Zakona o društvih (Ur. list RS, 89/99) ter Pogodbe o ustanovitvi Zveze veteranov vojne za Slovenijo, ki jo sklenejo Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo kot društva, je Ustanovni Glavni zbor kot njen najvišji organ dne 20. maja 2000 sprejel naslednji

STATUT

ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Zveza veteranov vojne za Slovenijo ( v nadaljevanju: ZVVS) je domoljubna, samostojna, nestrankarska, nepridobitna in nevladna zveza društev območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo ( v nadaljevanju: Območna združenja). Območna združenja združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav na vojno ali vojne za Slovenijo, ki so ne glede na njihova politična in svetovno nazorska prepričanja aktivno sodelovali v pripravah na vojno oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za obranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991.

2. člen

ZVVS je pravna oseba zasebnega prava. Sedež ZVVS je v Ljubljani, Rojčeva ulica 16.

ZVVS ustanovijo območna združenja.

Območna združenja ustanovijo ZVVS s pogodbo v smislu 11. člena Zakona o društvih.

ZVVS je najvišja oblika povezovanja Območnih združenj ZVVS v Republiki Sloveniji.

3. člen

ZVVS je članica Svetovne veteranske federacije.

4. člen

Dan ZVVS je 17. maj, v spomin na dan, ko se je leta 1990 pričel izvajati projekt Manevrske strukture narodne zaščite in zavrnitev ukaza o oddaji orožja iz skladišč Teritorialne obrambe, katerega izvajalci so preprečili popolno razorožitev takratne Teritorialne obrambe ter vzpostavili obrambne sile novo nastajajoče države kot tudi materialno tehnične pogoje za kasnejšo uspešno vojaško ubranitev pred vojaško agresijo Jugoslovanske ljudske armade ( v nadaljevanju: JLA) v letu 1991.

ZVVS zastopa in predstavlja predsednik ZVVS, po njegovem pooblastilu pa lahko tudi drugi člani predsedstva ZVVS.

5. člen

ZVVS ima svoj žig, znak, prapor in himno. Besedilo himne je sestavni del tega statuta. Člani pa imajo člansko izkaznico.

Žig je okrogle oblike, s premerom 3 cm. V njegovi sredini je znak ZVVS, ob zunanjem robu pa napis ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO.

Znak ZVVS je okrogle oblike, v sredini znaka sta vrisani dve roki, njun podaljšek se končuje v simbolu gore Triglav, ki je rumene barve, v ozadju sta dve prekrižani puški, ki sta rumene barve. Znak je obkrožen z lipovimi listi zelene barve. Roki se dvigujeta iz pravokotnega podstavka rdeče barve, v katerem je v zlati barvi izpisan napis ZVVS.

Prapor je pravokotne oblike, velikosti 115cm x 86 cm. Podlaga je slovenska trobojnica, v sredini je natisnjen znak Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Nad znakom je napis ZVEZA VETERANOV, pod znakom pa napis VOJNE ZA SLOVENIJO. Pod napisom je natisnjeno besedilo v izmenično zeleno - modrih črkah in številkah - MAJ 1990 - OKTOBER 1991.

Drog prapora je rdeče barve, na vrhu je pozlačen grb Republike Slovenije. Prapor varuje, vzdržuje in nosi praporščak oziroma njegov namestnik. Oba izvoli Glavni zbor ZVVS.

Članska izkaznica je pravokotne oblike, velikosti 7 cm x 10,5 cm, je bele barve, zgoraj je napis “Republika Slovenija”, pod napisom je v levem kotu znak ZVVS, desno od njega pa napis “Zveza veteranov vojne za Slovenijo”. V sredini članske izkaznice je prostor namenjen, fotografiji v velikosti 3 cm x 4 cm, pod prostorom za fotografijo je napis “Članska izkaznica”, pod napisom pa sledijo napisi: ime in priimek, registrska številka, spodaj levo je datum izdaje izkaznice, na desni pa napis podpis predsednika.

Izkaznica je plastificirana in se hrani v usnjenem črnem, prepogljivem ovitku pravokotne oblike v velikosti 11 cm x 8 cm. Zgornji del ovitka je namenjen izkaznici, na spodnjem delu ovitka pa je v sredini kovinski barvni znak ZVVS.

6. člen

Delo ZVVS je javno.

Svoje člane obvešča ZVVS:

- s pravico vpogleda članov v zapisnike organov ZVVS
- preko svojega glasila “Veteran vojne za Slovenijo”
- preko sredstev javnega obveščanja.

Širšo javnost obvešča ZVVS o svojem delu tako, da so seje organov ZVVS javne, da organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter predstavnike sredstev javnega obveščanja.

Za zagotovitev javnosti dela in dajanja točnih informacij o delu ZVVS je odgovoren predsednik ZVVS ali od njega pooblaščena oseba.

II. NAMEN, ZNAČAJ IN NALOGE ZVVS

7. člen

ZVVS izvaja naslednje cilje in naloge:

- ohranja spomin na osamosvojitveno vojno za Slovenijo

- zastopa in uveljavlja interese članstva pred državnimi organi

- sodeluje z veteranskimi in drugimi organizacijami doma in v tujini

- nudi članom strokovno pomoč pri uveljavljanju pravic na podlagi določb s področja urejanja zadev veteranstva

- izvaja potrebne aktivnosti za izboljšanje materialnih pogojev za delovanje območnih združenj

- pridobiva sredstva za delovanje ZVVS

- vodi centralno evidenco članstva

- izvaja sprejete resolucije in sklepe organov Svetovne veteranske federacije

- upoštevajoč določbe zakona o varstvu osebnih podatkov, pridobiva in hrani pisno, slikovno in zvočno dokumentacijo članov o pripravah na vojno ali aktivnostih v vojni za Slovenijo

- izdaja in prodaja glasilo Veteran vojne za Slovenijo ter izdelke z znakom ZVVS v skladu z veljavnimi predpisi

- skrbi za postavljanje in ohranjanje obeležij osamosvojitvene vojne

- izdaja članske izkaznice

- v skladu z določbami zakona o varstvu osebnih podatkov seznanja širšo javnost s posameznimi do sedaj neznanimi dogodki in vlogami članov v procesu priprav na vojno ali neposrednih aktivnosti v vojni za Slovenijo

- organizira in se udeležuje spominskih svečanosti ob obletnicah dogodkov v procesu priprav na vojno ali vojne za Slovenijo

- podeljuje priznanja

- daje pristojnim organom predloge za podelitev odlikovanj in priznanj zaslužnim članom

- opravlja druge naloge s področja ZVVS v skladu s predpisi

- krepi domoljubje.

III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANIC ZVVS

8. člen

Za uresničevanje svojih skupnih interesov lahko najmanj dve Območni združenji ustanovita Zvezo društev. Zveza društev se ustanovi s pogodbo med Območnimi združenji, ki jo na podlagi odločitev najvišnjih organov Območnih združenj sklenejo njihovi zastopniki. V pogodbi morajo biti urejena vsa temeljna vprašanja delovanja zveze.

Članice zveze so OZVVS. Šteje se, da se je OZVVS včlanilo v Zvezo, če je zastopnik OZVVS, na podlagi odločitve najvišjega organa OZVVS, podpisal pristopno izjavo, s katero OZVVS sprejema določbe te pogodbe. Nove članice zveze sprejema predsedstvo ZVVS.

Območno združenje lahko postane članica ZVVS, v kolikor v svojem temeljnem aktu omogoča včlanjevanje aktivnih udeležencev priprav na vojno ali aktivnosti v vojni za Slovenijo in so v obdobju od 17.maja 1990 do 26.oktobra 1991, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljali naloge v pripravah ali v vojni za Slovenijo kot:

- organizatorji in pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite
- pripadniki Teritorialne obrambe
- pripadniki organov za notranje zadeve
- člani republiške koordinacije in pokrajinskih koordinacij oziroma podskupin
- pripadniki enot za zveze države ali občine
- pripadniki Narodne zaščite
- pripadniki upravnih organov, pristojnih za obrambne ali notranje zadeve oziroma drugih državnih organov
- pripadniki civilne zaščite
- posamezniki, ki so kot kulturni ali umetniški delavci oziroma predstavniki sredstev javnega obveščanja s svojo aktivnostjo spodbujali in osveščali slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav na vojno in vojne za Slovenijo
- pripadniki Rdečega križa Slovenije
- zaposleni v podjetjih in institucijah, ki so izvajali naloge civilne obrambe in
- najožji svojci udeleženk in udeležencev v pripravah vojne in v vojni za Slovenijo (zakonci in otroci)
- prostovoljci v Manevrski strukturi narodne zaščite, enotah Teritorialne obrambe, organov za notranje zadeve, Narodne zaščite, enot za zveze Republike Slovenije in občin, civilne zaščite, upravnih organov za obrambne in notranje zadeve, drugih državnih organov in podjetij.

V Območna združenja se na lastno željo lahko včlanijo tudi svojci žrtev vojne za Slovenijo (zakonski in izven zakonski partnerji, otroci, bratje, sestre, pastorki in starši), invalidi in ranjeni v vojni za Slovenijo v letu 1991.

Osebe, ki so pravočasno prestopile iz JLA in niso aktivno sodelovale v vojaški agresiji na Republiko Slovenijo in so v času po prestopu aktivno sodelovale pri obrambi Republike Slovenje v času vojne, se lahko včlanijo v Območna združenja.

Člani Območnih združenj ZVVS ne morejo postati osebe, ki so s svojim ravnanjem ovirale priprave na vojno ali aktivnosti v vojni za Slovenijo in do 18.07.1991 na poziv Predsedstva Republike Slovenije niso prestopile iz Jugoslovanske ljudske armade ( v nadaljnem: JLA).

ČASTNO ČLANSTVO V ZVVS

9. člen

Glavni zbor ZVVS lahko podeli naziv častnega člana fizičnim osebam, ki so dale izjemen osebni prispevek v pripravah ali v vojni za Slovenijo oziroma za dolgoletno uspešno delo v organih ZVVS. Častne člane ZVVS se vabi na slavnostne seje organov ZVVS in na slavnostne obeležitve dogodkov iz obdobja priprav na vojno in same vojne za Slovenijo. Častni člani nimajo nobenih obveznosti iz naslova častnega članstva.

Častni člani lahko postanejo tudi tuji državljani, ki pa ne morejo biti voljeni v organe ZVVS.

PRAVICE ČLANIC ZVVS

10. člen

Pravice članic ZVVS so:

- da volijo in delegirajo delegate v organe ZVVS
- da sodelujejo pri delu in soodločati v organih ZVVS
- da sodelujejo v pripravah in sprejemu letnih programov dela in finančnih načrtov zveze
- da soodločajo o včlanitvi novih članic
- da so seznanjene s programom dela in poslovanja ZVVS ter njenim finančno-materialnim poslovanjem
- da so enakopravna udeležnost pri delitvi sredstev Območnim združenjem, ki jih zveza pridobiva iz proračuna Republike Slovenije.

DOLŽNOSTI ČLANIC ZVVS

11. člen

Dolžnosti članic ZVVS so:

- da spoštujejo ta statut ter druge akte in sklepe ZVVS
- da aktivno sodelujejo in s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog ZVVS
- da redno plačujejo obveznosti do ZVVS
- da varujejo ugled ZVVS

IV. PRENEHANJE ČLANSTVA ČLANIC ZVVS

12. člen

Članstvo članic v ZVVS preneha:

- s pisno izjavo o izstopu Območnega združenja iz ZVVS
- z izključitvijo na podlagi sklepa Glavnega zbora ZVVS ali
- s prenehanjem delovanja Območnega združenja.

V primeru, da določeno Območno združenje ne izpolnjuje v tem Statutu ali v pogodbi o medsebojnih razmerjih določenih obveznosti, ugotavlja dejansko stanje nadzorni odbor ZVVS, ki o svojih ugotovitvah poroča Predsedstvu ZVVS. V primeru neizpolnjevanja obveznosti, predsedstvo ZVVS pisno pozove obravnavano OZVVS, da v določenem roku izpolni obveznosti oziroma odpravi nepravilnosti, ki so v nasprotju z akti ZVVS oziroma sklepi pristojnih organov ZVVS.

V kolikor se ugotovljeno neskladje v določenem roku ne odpravi, predlaga Predsedstvo ZVVS Glavnemu zboru ZVVS, da razpravlja in glasuje o izključitvi Območnega združenja iz ZVVS. Morebitna izključitev določenega Območnega združenja ne izključuje njegove odškodninske in materialne odgovornosti do ZVVS. O izključitvi odloča Glavni zbor ZVVS z večino glasov prisotnih članov.

V. ORGANI ZVVS IN NJIHOVA SESTAVA

13. člen

Organi ZVVS so:

- Glavni zbor ZVVS, ki ga sestavljajo člani Območnih združenj
- Predsedstvo ZVVS, sekretariat in Komisija za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja in Komisija za kadrovska in statusna vprašanja
- Častno razsodišče ZVVS
- Nadzorni odbor glavnega zbora ZVVS.

Mandat izvoljenih članov glavnega zbora in organov ZVVS traja 4 leta z možnostjo ponovne izvolitve.

Vsa delovna telesa ZVVS vodijo predsedniki, v njihovi odsotnosti pa njihovi namestniki. Za uspešno izvajanje aktivnosti lahko predsedstvo ZVVS in predsedstvo Območnega združenja ustanovi začasna ali stalna delovna telesa (komisije, delovne skupine).

Organi in delovna telesa ZVVS veljavno sklepajo, če je na seji prisotnih več kot polovica vseh članov organa oziroma delovnega telesa, odločitve so sprejete, če zanje glasuje večina navzočih članov.

GLAVNI ZBOR ZVVS

14. člen

Glavni zbor ZVVS je najvišji organ ZVVS in ga sestavlja po en delegat iz vsakega Območnega združenja, ki je članica ZVVS.

Število delegatov Glavnega zbora določa za vsak Glavni zbor poslovnik o delu Glavnega zbora.

Delegate Glavnega zbora ZVVS izvolijo organi veteranov Območnih združenj. Delegati Glavnega zbora z volilno pravico so tudi člani predsedstva.

Glavni zbor ZVVS se sestane najmanj enkrat letno, predvidoma konec meseca februarja, lahko pa se skliče tudi večkrat.

Glavni zbor ZVVS ima naslednje pristojnosti:

- sprejema letne načrte dela ZVVS
- sprejema finančni načrt in zaključni račun ZVVS za obračunsko leto
- sprejema načrt zagotavljanja finančnih sredstev iz proračuna republike Slovenije za Območna združenja
- sprejema spremembe in dopolnitve statuta ZVVS in druge akte
- voli in razrešuje predsednika, dva podpredsednika, generalnega sekretarja, člane Nadzornega odbora in Častnega razsodišča, praporščaka ZVVS in njegovega namestnika ter ostale organe ZVVS
- odloča o sporih in pritožbah med območnimi združenji
- kot drugostopni organ odloča o pritožbah zoper odločbe častnega razsodišča
- odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo Območna združenja in organi ZVVS
- odloča o povezovanju in sodelovanju ZVVS z drugimi organizacijami in društvi doma in v tujini
- odloča o spremembi simbolov ZVVS
- odloča o prenehanju ZVVS.

Glavni zbor ZVVS je sklepčen, če je na seji prisotnih več kot polovica njegovih delegatov. Sklepe Glavni zbor ZVVS sprejema z večino glasov prisotnih delegatov.

Glasovanje o zadevah iz pristojnosti Glavnega zbora ZVVS je praviloma javno, v kolikor pa Glavni zbor ZVVS odloči, je glasovanje lahko tudi tajno. Na zahtevo tretjine članic Glavnega zbora ZVVS je predsedstvo ZVVS dolžno sklicati svojo sejo v roku 7 dni, na kateri se odloča o času in kraju izrednega sklica Glavnega zbora ZVVS. V vsakem primeru je predsedstvo dolžno sklicati izredni Glavni zbor ZVVS najkasneje v roku 30 dni po prejemu skupne pisne zahteve ene tretjine članov Glavnega zbora ZVVS.

V primeru, da predsedstvo ne skliče izredne seje Glavnega zbora ZVVS v roku iz prejšnjega odstavka, lahko ena tretjina članov glavnega zbora ZVVS samostojno skliče Glavni zbor. Sklepi izrednega zasedanja Glavnega zbora ZVVS so obvezujoči, v kolikor je na izrednem zasedanju prisotnih več kot polovica vseh članov članic Glavnega zbora ZVVS in so sprejeti z večino glasov prisotnih članov.

PREDSEDNIK ZVVS

15. člen

Predsednik ZVVS je hkrati tudi predsednik predsedstva.

Predsednik ZVVS je zakoniti zastopnik ZVVS. Vodi delo ZVVS, jo zastopa in predstavlja.

Predsednik ZVVS:

- zastopa in predstavlja ZVVS, v njegovi odsotnosti pa eden od podpredsednikov oziroma član predsedstva ZVVS, ki ga določi predsednik
- sklicuje in vodi seje sekretariata predsedstva ZVVS
- sklicuje in vodi seje predsedstva ZVVS
- koordinira delo organov ZVVS
- je odredbodajalec finančnega in materialnega poslovanja
- odloča o nakupu in prodaji do vrednosti 500.000 SIT
- obvešča javnost o delovanju ZVVS in njenih organov, zato pa lahko pooblasti tudi drugega člana predsedstva ZVVS
- odgovarja za delovanje in zakonitost ZVVS.

PREDSEDSTVO ZVVS

16. člen

Predsedstvo ZVVS je izvršilni organ glavnega zbora ZVVS in vodi delovanje ZVVS med zasedanji glavnega zbora ZVVS.

Predsedstvo ZVVS šteje 20 članov. Sestavljeno mora biti tako, da so zastopane vse pokrajine.

Predsedstvo ZVVS opravlja v skladu s sprejetim finančnim načrtom naslednje naloge:

- vodi in usmerja delo ZVVS
- sprejema poslovnike in pravilnike ter druge akte ZVVS, razen statuta in njegovih sprememb
- vodi finančno poslovanje ZVVS ter določa minimalno višino letne članarine ter delitveno razmerje glede vplačane letne članarine za tekoče leto. Način pobiranja članarine in druge medsebojne odnose članice in ZVVS urejajo z medsebojno pogodbo.
- odloča o nakupu in prodaji vrednosti nad 500.000 SIT
- imenuje Komisijo za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja in Komisijo za kadrovska in statusna vprašanja
- uveljavlja interese članstva pri državnih organih Republike Slovenije in mednarodnih organizacijah
- določa temeljno uredniško politiko, imenuje uredniški odbor in urednika glasila Veteran in izdaja glasilo Veteran vojne za Slovenijo
- prodaja znake in simbole ZVVS, izdelke z znaki in simboli ZVVS ter tonsko in video gradivo, povezano z dejavnostjo ZVVS v skladu z veljavnimi predpisi
- sodeluje s podobnimi organizacijami v domovini in tujini, katerih osnovni namen združevanja je ohranjanje tradicije odporništva slovenskega naroda ter aktivno delovanje za mir doma in v svetu in imenuje člane v mednarodne organizacije
- vodi in usmerja delovanje Dokumentacijskega centra ZVVS
- sprejema sistemizacijo strokovne službe in izvaja funkcijo delodajalca za zaposlene v strokovni službi ZVVS
- izvaja sklepe Glavnega zbora ZVVS.

Predsedstvo ZVVS vodi predsednik, v njegovi odsotnosti ga nadomešča eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik ZVVS.

Voljeni člani predsedstva so:

- predsednik ZVVS
- dva podpredsednika ZVVS
- generalni sekretar ZVVS

Poleg voljenih članov predsedstva so po funkciji člani predsedstva: predsednik sekcije MSNZ, predsednik Komisije za kadrovska in statusna vprašanja, predsednik Komisije za statutarna, finančna in organizacijkega vprašanja in predsedniki pokrajinskih odborov ZVVS. Mandat članov predsedstva verificira Glavni zbor ZVVS z ugotovitvenim sklepom.

Predsedstvo ZVVS opravlja svoje naloge na podlagi Poslovnika o delu. Urejanje delovno pravnih razmerij predsedstvo ZVVS kot delodajalec smiselno uporablja predpise, ki veljajo za zaposlene v državnih organih in izdaja ustrezne akte s tega področja.

Predsedstvo sprejema sklepe z večino glasov prisotnih članov.

SEKRETARIAT PREDSEDSTVA ZVVS

17. člen

Sekretariat je operativno telo predsedstva ZVVS, ki predlaga dnevni red in predloge sklepov za seje predsedstva.

Sekretariat predsedstva ZVVS sestavljajo predsednik, dva podpredsednika, generalni sekretar, predsednik komisije za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja in predsednik komisije za statusna in kadrovska vprašanja. Na sejah sekretariata je prisoten tajnik predsedstva.

Sekretariat predsedstva ZVVS je za svoje delo odgovoren predsedstvu ZVVS.

STROKOVNA SLUŽBA

18. člen

Strokovna služba ZVVS izvaja strokovno tehnične, administrativne, organizacijske in finančne posle za potrebe organov in članic ZVVS ter druge naloge po sklepu organov zveze. Predvsem opravlja naslednje naloge:

- nudi strokovno pomoč organom ZVVS in po nalogu predsedstva ZVVS strokovno pomoč članicam zveze
- skrbi za izvrševanje sklepov predsedstva ZVVS
- skrbi za informacijski sistem ZVVS
- skrbi za vodenje centralne evidence članstva
- pripravlja gradiva za organe ZVVS

Strokovno službo vodi generalni sekretar ZVVS.

Delovno razmerje z delavci strokovne službe se sklepa po veljavni zakonodaji in kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti.

GENERALNI SEKRETAR

19. člen

Generalni sekretar ima naslednje naloge:

- vodi in koordinira delo strokovne službe
- je odredbodajalec za tekoče finančno poslovanje ZVVS po pooblastilu predsednika v skladu s pravilnikom o finančnem poslovanju
- na predlog predsedstva sodeluje z organi Svetovne veteranske federacije
- usklajuje ter uveljavlja interese članstva in članic ZVVS pri državnih organih v skladu s smernicami predsedstva ZVVS
- skrbi za pravočasno pripravo pisnih gradiv za seje organov ZVVS
- opravlja druge naloge v pristojnosti strokovne službe
- nudi pomoč Območnim združenjem.

KOMISIJA ZA STATUTARNA, FINANČNA IN ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA

20. člen

Komisija za statutarna, finančna in organizacijska vprašanja je delovno telo predsedstva, šteje 13 članov, v njej so zastopani vsi pokrajinski odbori. Komisija obravnava predloge sprememb statuta ter predhodno obravnavo gradiva za predsedstvo ZVVS in daje pojasnila o določbah statuta in drugih pravnih aktov.

Komisija vsako leto predloži predsedstvu ZVVS predlog programa dela in finančnega načrta, predlog zaključnega računa ter predlog minimalne višine letne članarine za naslednje leto. Predlaga načrt zagotavljanja sredstev iz proračuna Republike Slovenije.
Predlaga ustrezne ukrepe za pridobivanje dodatnih sredstev pri donatorjih oziroma predlaga izvajanje določene pridobitne dejavnosti, katere izkupiček se vloži v dejavnost ZVVS in najkasneje do konca septembra tekočega leta pripravi predlog višine sredstev, ki jih želi ZVVS pridobiti iz naslova javnih sredstev.

Komisija spremlja stanje organiziranosti organov ZVVS ter predlaga predsedstvu ZVVS potrebne statutarne in finančne ukrepe.

Komisija sprejema sklepe z večino prisotnih članov.

KOMISIJA ZA KADROVSKA IN STATUSNA VPRAŠANJA

21. člen

Komisija za kadrovska in statusna vprašanja je delovno telo predsedstva, šteje 13 članov, v njej so zastopani vsi pokrajinski odbori. Za predsedstvo ZVVS komisija pripravlja kadrovske predloge za razrešitve in izvolitve funkcionarjev ter članov delovnih teles Glavnega zbora in predsedstva. Pripravlja konkretne predloge predsedstvu ZVVS za nudenje pomoči članom ter predlaga imenovanje častnih članov ZVVS. Skrbi za stike in nudenje pomoči svojcem padlih, ranjenim in invalidom.

Komisija izvaja naloge, določene v pravilniku o podelitvi priznanj ZVVS ter predsedstvu ZVVS predlaga spremembo simbolov ter znakov ZVVS.

Komisija predlaga rokovnik ter okvirno vsebino prireditev, ki obeležujejo pomembne dogodke, ki so se zgodili v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991 in ki se bodo izvajale v naslednjem letu najkasneje do septembra tekočega leta.

Komisija sprejema sklepe z večino prisotnih članov.

ČASTNO RAZSODIŠČE

22. člen

Častno razsodišče šteje 5 članov. Predsednika in 4 člane izvoli Glavni zbor. Deluje na podlagi Pravilnika o delu častnega razsodišča ZVVS, ki ga sprejme Glavni zbor ZVVS.

Kršitve določb tega Statuta in na njem temelječih aktov, ravnanje funkcionarjev ZVVS in članov organov ZVVS obravnava častno razsodišče ZVVS.

Pisen predlog za obravnavo pred častnim razsodiščem lahko poda katerikoli organ ZVVS, neposredno častnemu razsodišču.

Častno razsodišče po izvedenem postopku zavrne predlog za obravnavo, izreče oprostitev obtožbe, izreče opomin ali javni opomin oziroma predlaga Glavnemu zboru ZVVS razrešitev funkcionarja oziroma člana delovnega telesa.

Častno razsodišče odloča na prvi stopnji o sporih med zvezo in članicami ZVVS in med članicami dokončno odloča o sporih Glavni zbor ZVVS.

Častno razsodišče sprejema sklepe z večino prisotnih članov.

NADZORNI ODBOR

23. člen

Nadzorni odbor šteje 5 članov. Predsednika in 4 člane voli Glavni zbor.

Nadzorni odbor spremlja finančno materialno poslovanje ZVVS ter daje Glavnemu zboru ZVVS pisno poročilo o letnem pregledu finančno materialnega poslovanja, prav tako nadzoruje delo ostalih organov ZVVS. Nadzorni odbor je pristojen tudi za ugotavljanje nespoštovanja izvajanja sklepov organov ZVVS, za ugotavljanje izpolnjevanja finančnih obveznosti ZVVS do Območnih združenj in obratno v skladu s sprejetimi sklepi ZVVS.

Na seje predsedstva ZVVS se vabi predsednik nadzornega odbora ZVVS, ki pa nima pravice glasovanja.

Nadzorni odbor sprejema sklepe z večino prisotnih članov.

POKRAJINSKI ODBORI ZVVS

24. člen

Izhajajoč iz zgodovinske organiziranosti Manevrske strukture narodne zaščite obstaja v Republiki Sloveniji 13 pokrajin, v okviru katerih se v skladu z Zakonom o društvih lahko organizirajo Pokrajinski odbori ZVVS. Pokrajinski odbori niso pravne osebe zasebnega prava.

Te pokrajine so:

Ljubljana (01), Ljubljana okolica (02), Notranjska (03), Posavje (04), Zahodnoštajerska (05), Zasavje (06), Dolenjska (07), Južnoprimorska (08), Gorenjska (09), Vzhodnoštajerska (10), Severnoprimorska (11), Pomurje (12) in Koroška (13).

25. člen

V vsaki od naštetih pokrajin deluje pokrajinski odbor.

Pokrajinski odbori ZVVS so organi koordinacije Območnih združenj.

Člani pokrajinskega odbora so po funkciji vsi predsedniki Območnih združenj in še po en ali več članov Območnega združenja, ki ga izvolijo predsedstva Območnih združenj. Predsednika pokrajinskega odbora izvolijo člani pokrajinskega odbora na svoji prvi seji.

Sklicatelj prve seje pokrajinskega odbora je najstarejši predsednik Območnih združenj.

Predsednik pokrajinskega odbora je po funkciji član predsedstva ZVVS.

Predsednika pokrajinskega odbora potrdi Glavni zbor ZVVS na predlog Območnih združenj.

Pokrajinski odbor izvaja koordinacijo delovanja Območnih združenj, skupaj z Območnimi združenji organizirajo prireditve in druge aktivnosti ter usklajuje in sprejema skupna stališča Območnih združenj o vprašanjih in vsebinah s področja delovanja ZVVS. Skupno sprejeta stališča na pokrajinskem odboru zastopa predsednik pokrajinskega odbora na sejah predsedstva ZVVS.

26. člen

Pokrajinski odbor ima svoj prapor, ki je enak praporu ZVVS s pripisom imena pokrajine.

Pokrajinski odbori pri svojem delu smiselno uporabljajo akte ZVVS.

OBMOČNA ZDRUŽENJA ZVVS

27.člen

Območna združenja so pravne osebe zasebnega prava.

Način delovanja in sedež Območna združenja urejajo s svojim statutom.

Območna združenja imajo svoj žig, ki je enak žigu ZVVS opisanem v 5. členu tega statuta, razlikuje se le v napisu, ki se za Območna združenja glasi: “OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO” in ime območja.

Območna združenja imajo svoj prapor, ki je na prednji strani po obliki enak praporu ZVVS, opisanem v 5. členu tega statuta, na hrbtni strani pa je lahko motiv, ki opredeljuje določeno območje s pripisom: ”OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO” z imenom območja.

Že obstoječi prapori Območnih združenj ostajajo nespremenjeni.

O sprejemu ali zavrnitvi prošnje za sprejem v članstvo odloča predsedstvo Območnega združenja. Predsedstvo Območnega združenja odloča tudi o oprostitvah plačila članarine in o tem obvešča Strokovno službo ZVVS.

SEKCIJE ZVVS

28. člen

Sekcija je oblika dela. Organizirajo se lahko po interesnem principu in niso pravne osebe.

VI. FINANČNO POSLOVANJE

29. člen

ZVVS se financira:

- iz proračuna Republike Slovenije in
- iz prihodkov materialnih pravic in dejavnosti ZVVS
- z darili in volili
- s prispevki donatorjev
- iz dela članarine
- iz drugih virov.

30. člen

ZVVS razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom dela in z letnim načrtom, ki ju sprejme Glavni zbor ZVVS.

V primeru ustvarjenega presežka prihodkov nad odhodki mora ZVVS presežek porabiti samo za izvajanje dejavnosti, za katero je bila ustanovljena.

31. člen

Člani plačujejo letno članarino. Minimalno višino in način predlaga predsedstvo ZVVS, višino članarine članov pa določajo Območna združenja.

Proračunska sredstva se koristijo na podlagi pogodbe o sofinanciranju ZVVS, v skladu s programom dela in letnim načrtom ZVVS.

32. člen

Pooblaščeni podpisniki za finančno poslovanje ZVVS so predsednik, dva podpredsednika in generalni sekretar ZVVS.

Finančno in materialno poslovanje se izvaja v skladu z veljavnimi finančnimi standardi in predpisi s tega področja. Način vodenja in izkazovanja podatkov o finančnem in materialnem poslovanju se določi s posebnim pravilnikom.

33. člen

Za vodenje finančnega poslovanja imenuje predsedstvo ZVVS blagajnika.

Predsedstvo lahko sklene pogodbo o opravljanju in vodenju materialno-finančnih poslovanja z ustrezno finančno pooblaščeno organizacijo.

ZVVS vodi finančno poslovanje preko žiro računa pri pristojni finančni inštituciji.

VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

34. člen

Določbe tega Statuta razlaga predsedstvo ZVVS.

35. člen

ZVVS preneha s svojim delovanjem:

- na podlagi sklepa Glavnega zbora ZVVS;
- ko upade število Območnih združenj pod 2
- po samem zakonu.

V primeru prenehanja delovanja ZVVS se premoženje prenese na še delujoča Območna združenja, po prenehanju delovanja le-teh, pa preostalo premoženje ZVVS preide na Zvezo društev vojnih invalidov Slovenije.

Preostanek proračunskih sredstev, pridobljenih v letu prenehanja delovanja ZVVS, se vrne proračunu Republike Slovenije.

36. člen

Statut je bil sprejet na Ustanovnem Glavnem zboru ZVVS dne 20. maja 2000 in začne veljati, ko ga pristojni organ vpiše v register društev. Uporablja pa se s 01.07.2000.

ZVVS mora do 31.12.2000 uskladiti vse svoje akte in poslovanje s tem statutom.